Ozaveščeni. "Raziskava kaže, da ima kar okoli 70 odstotkov Slovencev previsok holesterol, večina naj bi za svoje težave vedela, drugo vprašanje pa je, koliko med njimi se jih zaradi tega zdravi," je za STA povedal predsednik društva za zdravje srca Matija Cevc.
Dejavniki tveganja. Vrednost holesterola narašča s starostjo, do adolescence enakomerno pri obeh spolih, nato je v povprečju pri moških višji kot pri ženskah do menopavze. Kajenje, čezmerno uživanje alkohola, stres in telesna nedejavnost dodajo še svojo ceno.
Prijatelj ali sovražnik. LDL je tisti holesterol, ki si ga najmanj želimo, saj se lahko začne kopičiti v žilni steni in jo s tem oži. Posledice v najhujših primerih lahko pripeljejo do srčnega infarkta ali možganske kapi. Na drugi strani je HDL dobri, koristni holesterol. Prenaša se po krvi in omogoča, da se slabi holesterol iz različnih tkiv in žilnih sten odstrani in izloči iz telesa.
Test. Čeprav lahko z ustrezno terapijo zajezimo in zmanjšamo škodljivi holesterol, je treba s kontrolami začeti že v zgodnji odrasli dobi, priporočajo v zloženki Ali imate povišan holesterol avtorjev Matije Cevca in Mateje Bulc. Kontrole je treba v primeru ustrezne ravni preverjati vsakih pet let, v primeru povišanja pogosteje. Prej kot se opazi povečanje škodljivih maščob v krvi, bolj uspešno se jim lahko postavimo po robu. Ne samo s terapijami, ki jih predpiše zdravnik – za večjo učinkovitost je treba spremeniti tudi način življenja in prehranjevanja. Ker je treba jemati zdravila praviloma do konca življenja brez prekinitve, je boljša preventiva kot kurativa.
Pomanjkanje. Nekateri strokovnjaki prenizko raven povezujejo z različnimi boleznimi. Vplivali naj bi na razvoj srčno-žilnih bolezni, na ljudi, ki že imajo rakavo obolenje, pomanjkanje lipidov v krvi pa povezujejo tudi z anksioznostjo, depresijo in povečano agresijo na drugi strani.
Bolezen. Ateroskleroza je ena od najpogostejših bolezni srca in ožilja, ki naj bi v Sloveniji posredno ali neposredno povzročila skoraj polovico vseh smrti. Med simptome spadata značilna anginalna prsna bolečina in krčevita bolečina pri hoji, vrtoglavice, kolapsi in spominske motnje pa lahko nakazujejo na prizadetost možganskih žil.
