Izognite se prehladu!

Poznamo več kot 200 različnih vrst virusov, ki povzročajo prehlad, zaradi česar ne more telo nikoli vzpostaviti obrambe proti vsakemu posameznemu virusu. Najpomembenjša skupina virusov, ki prenašajo prehlad, so rhinovirusi, ki povzročijo okoli tretjino obolenj. Prehlad je tudi vseskozi prisotna nadloga, saj odrasli na leto zbolijo od dvakrat do štirikrat, otroci pa tudi do desetkrat. Pogosteje zbolijo ženske od 20. do 30. leta starosti, kar gre najbrž pripisati pogostejšemu stiku z otroki. S starostjo se število prehladov zmanjša. Zaradi prehlada smo z dela in od pouka odsotni več kot zaradi vseh drugih bolezni skupaj.

Jeseni in pozimi kihamo več
Virusi se običajno širijo tako, da jih z rokami ali okuženim predmetom prenesemo v oči ali nos, ali pa z vdihavanjem po kapljicah, in tako povzročimo obolenje. Na različnih predmetih ali koži lahko virusi preživijo celo nekaj ur, zato je ustrezna higiena zelo pomembna. Okužbe so pogostejše v jesenskih in zimskih mesecih, saj ljudje prebijejo več časa v zaprtih prostorih, kar pospešuje širjenje virusov, ki poleg tega več časa preživijo v suhem okolju, značilnem za hladnejša obdobja. Število okužb upade šele marca. Občutljivost za prehlad je povečana, kadar smo izpostavljeni psihičnemu stresu, menstrualnemu ciklu in alergijam, ki vplivajo na dihala.

Kadilci so prehlajeni dlje
Simptomi, značilni za prehlad, so človekov imunski odgovor na okužbo z virusom in se običajno pokažejo v dveh do treh dneh po okužbi: nosni izcedek, zamašeni nosnici, kihanje, hripavost, suh kašelj, glavobol, bolečine v žrelu, težko požiranje, malce povišana telesna temperatura. Prehlad pri blagih okužbah traja le od dva do tri dni, običajno do enega tedna, vendar se lahko z bolezenskimi znaki otepamo tudi do 14 dni. Osebe, ki so prebolele prehlad, izločajo viruse od štirih dni do treh tednov, otroci pa jih izločajo dlje kot odrasli. Simptomi so ponavadi bolj izraženi pri kadilcih in tudi dlje trajajo.

Če se nas je prehlad že lotil, je priporočljiv počitek, pitje zadostnih količin tekočine ter grgranje mlačne in slane vode. Za zniževanje telesne temperature ali zoper glavobol so priporočljivi pripravki s paracetamolom, aspirina pa se posebej pri otrocih izogibamo. Vdihovanje pare (inhaliranje) je začasen ukrep proti občutku polnega nosu, nima pa dokazanega zdravilnega učinka.

Umivajte si roke!
Najpreprostejša zaščita pred okužbo je redno umivanje rok, vendar ne le z milom, ampak tudi s posebnimi raztopinami, ki vsebujejo alkohol. Vedno bodite tudi opremljeni s higienskimi robčki. Po uporabi jih ne zadržujte pri sebi, ampak jih takoj odvrzite.

Priporočljivo je, da se ne dotikamo ust, oči in nosu ter se izogibamo daljšim in intimnejšim stikom z obolelimi osebami. Pred prehladom se zavarujemo tudi z uravnoteženo in z vitamini bogato prehrano (sadje, zelenjava), telesno dejavnostjo na svežem zraku in naravnimi sredstvi (denimo ameriški slamnik). Vsekakor si moramo privoščiti dovolj spanja, vsaj osem ur oziroma kolikor potrebujemo. Če smo utrujeni, ima telo premalo energije za učinkovit spopad z virusi, zato je počitek v obdobju, ki trka na vrata, toliko pomembnejši.

Cepiva proti prehladu žal še niso izdelali, saj je virusov veliko in so med sabo zelo različni, zato moramo zase poskrbeti predvsem sami. Ostanite zdravi.