Živila, bogata z jodom, tveganje zmanjšujejo, stres pa ima nasproten učinek.
Ščitnica leži v prednjem delu vratu pod grlom. Naloga ščitnice, največje endokrine žleze v telesu, je, da proizvaja hormone, ki uravnavajo mnoge procese v organizmu – telesno temperaturo, hitrost presnove, delovanje srca in živčnega sistema, energijo za telesno dejavnost. Poleg tega hormoni vplivajo tudi na videz in kakovost las in kože. Zaradi omenjenih nalog je pomembno, da se hormoni izločajo v pravilnem razmerju, sicer lahko pride do številnih motenj.
Preveč aktivna ščitnica
Povečano delovanje ščitnice se kaže v simptomih, kot so pospešeno bitje srca, hitra utrujenost, motnje v spanju, povečan tek (in kljub povečanemu teku izguba teže), preobčutljivost na toploto in svetlobo, razdražljivost, izbuljene oči, znojenje, tresenje rok, pogostejše iztrebljanje, driska. Starejši bolniki navadno kažejo nekoliko drugačne znake, saj postanejo slabotni, zaspani in depresivni. Motnjo je treba začeti zdraviti čim prej, sicer se lahko med operacijami, nosečnostjo ali porodom pojavijo zapleti.
Motnja je bolj značilna za ženske, dejavnika tveganja sta stres in kronična infekcija žleze, bila pa naj bi tudi dedno pogojena. Pravilno delovanje žleze onemogoča tudi pomanjkanje joda. Zdravi se s pravilno prehrano, z zdravili, kirurško ali z dodajanjem joda. Kirurška odstranitev je primerna pri mlajših ljudeh z zelo povečano ščitnico in tistih, ki so preobčutljivi za zdravila. Za ublažitev simptomov lahko bolniki naredijo nekaj tudi sami z izogibanjem alkoholu in živilom ter pijačam, ki vsebujejo kofein.
Premalo aktivna ščitnica
Ščitnica tvori premalo hormonov, najpogosteje pa se pojavi pri ljudeh, ki s prehrano vnesejo v organizem premalo joda. Simptomi so golšavost (najbolj tipično), zvišan holesterol, povečana telesna teža, suhi lasje, hrapava koža, izrazita občutljivost na mraz, pogost je sindrom karpalnega kanala, oranžno obarvana polt, saj organizem težje spreminja betakaroten v vitamin A, hripav glas, upočasnjen govor, zaprtje, zabuhel obraz. Motnja zaradi premalo aktivne ščitnice se zdravi z zdravili.
Tako pri premalo kot pri preveč aktivnem delovanju ščitnice se lahko pojavijo psihične težave, pogosto gre za pozabljivost, ki jo okolica opazi veliko prej kot obolela oseba.
Kakšno hrano uživati?
Na pravilno delovanje ščitnice vsekakor vpliva prehrana – pozitivno delujejo živila, bogata z vitamini skupine B, na primer morske ribe, stročnice, semena in polnovredna žita. Jod vsebujejo tudi morske alge, špinača, ohrovt, jabolka in hruške. Če trpimo zaradi pomanjkanja joda, pa se je treba izogibati zelju in izdelkom iz soje, ki preprečujejo vnos joda v ščitnico. Pri vsakodnevni pripravi jedi uporabljajmo grobo zrnato morsko sol z dodatkom joda
Moteno delovanje ščitnice je treba zdraviti, saj lahko zaradi spremenjenih presnovnih procesov pride do okvare tkiv, posebej srčno-žilnega sistema, kosti in mišic ter centralnega živčevja. Hude oblike motenega delovanja ščitnice so lahko tudi usodne, še posebej, če jih ne zdravimo.
