Ameriški znanstveniki, ki jih je vodila profesorica
Huang, so raziskovali povezavo med dolžino udov in sposobnostjo pomnjenja, ter
ugotovili, da imajo ženske s krajšim razponom rok do 50 odstotkov več možnosti, da pozneje v
življenju zbolijo za Alzheimerjevo boleznijo in izgubo spomina. Hkrati so ugotovili, da daljša kot
je razdalja med kolenom in stopali, manjše je tveganje, da se bodo pozneje v življenju pojavile
težave s spominom. Pri moških je s senilnostjo povezan le krajši razpon rok, dolžina nog pa se ni
izkazala kot pomemben dejavnik za pojav senilnosti.
Nekateri znanstveniki povezujejo omenjeno dejstvo s tem, da so kratki udi (poleg genetske
predispozicije) znamenje slabše prehranjenosti v otroštvu oziroma primanjkljaja hranljivih snovi,
ta zgodnja življenjska doba pa je pomembna tudi za razvoj možganov.
Predhodne študije so že pokazale na povezanost med dolžino udov in izgubo spomina, vendar v
Aziji, ameriška profesorica pa je želela videti, ali bo njena raziskava pokazala enake izsledke
tudi za ameriško populacijo. Zato se je s kolegi lotila preučevanja 2798 povprečno visokih ljudi. V
obdobju petih let jim je izmerila razpon rok in že prej omenjeno dolžino nog (večina sodelujočih v
raziskavi je bila belcev, starih okoli 72 let).
"Tudi mi smo prišli do sklepa, da so krajša dolžina nog od kolena do stopal in krajše roke
zares povezane z večjim tveganjem za izgubo spomina,'' je rezultate ameriške raziskave
komentirala vodja raziskave.
Krajše noge, večja senilnost
Ljudje s krajšimi rokami in nogami imajo več možnosti, da pozneje v življenju postanejo senilni, trdi ameriška znanstvenica.
