Majhen dojenček, verjetnejši samomor

Znanstveniki domnevajo, da lahko počasna rast zarodka dolgoročno vpliva na kemične procese v možganih. Raziskovalci s švedskega inštituta Karolinska so preučili podatke 318 953 moških, rojenih med letoma 1973 in 1980 in poskuse samomora do leta 1999. Najmanjše otročičke so primerjali s povprečno velikimi (50–51 cm). V tem obdobju je bilo 759 poskusov "nasilnih" samomorov – z obešanjem, utopitvijo, pištolo, nožem, skokom z višine ali pred vozilo. Opazili so povezavo med velikostjo ob rojstvu in poskusi samomora – tisti dojenčki, ki merijo manj kot 47 centimetrov, so najbolj izpostavljeni tveganju. Prav tako so zaznali povezavo med majhno rojstno težo (pod 2500 gramov) in povečanim tveganjem za samomorilno vedenje. Tisti, ki so bili kot dojenčki manjše rasti, se bodo verjetneje odločili za nasilno obliko samomora, še navaja študija.

V študiji so tudi ugotovili, da je pri moških, ki so bili ob rojstvu normalno veliki, kot odrasli pa pod povprečjem, 56 % večja verjetnost, da si bodo skušali vzeti življenje. Dr. Ellenor Mittendorfer - Rutz, vodja raziskave, je povedala, da je možno, da zloraba zdravil, alkohola ali nepravilna prehrana nosečnic vplivajo tako na velikost dojenčka kot na to, kako otrokovi možgani proizvajajo serotonin, moški hormon za srečo. Nizka raven serotonina, ki je pomemben za duševno ravnovesje, pa je povezana z agresivnim in suicidalnim obnašanjem.

Raziskovalci menijo, da je dobrodošla sleherna ugotovitev, s katero lahko osvetlimo tako usodne odločitve v človekovem početju, kot je samomorilnost. Da bi se izognili neslutenim tveganjem, pa poudarjajo skrb za otroka že v predrojstvenem obdobju.