Evropejci smo dobrega zdravja, prav tako je pričakovana življenjska doba v Evropskih državah visoka – moški povprečno živijo 75, ženske pa 82 let. Kljub temu pa je najnovejša raziskava OECD (Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj) pokazala, da bolezni, kot sta diabetes in astma, naraščajo. Evropejci prav tako pogosto posegamo po različnih zdravilih, uživanje alkohola in mastne hrane sta skoraj del vsakdana, veliko je tudi kadilcev.
OECD je evropske države analizirala glede na debelost, uživanje alkohola in fizično aktivnost.
Kje spijejo največ alkohola?
Država, kjer spijejo največ alkohola – kar 15,3 litra na leto na osebo, je Luksemburg. Glavni krivec za to pa naj ne bi bili državljani, ampak turisti, saj je davek na alkohol v Luksemburgu nižji od evropskega povprečja. Sledita Litva s 13,2 litra in Romunija z 12,7 litri popitega alkohola na leto na osebo. Slovenija se je z 10,3 litra uvrstila le malo pod evropsko povprečje, ki znaša 10,7 litra popitega alkohola na leto na osebo.
Zaskrbljujoči so podatki o uživanju alkohola med najstniki, starimi do 15 let. Vsak drugi 15-letnik iz Danske je priznal, da je bil v življenju že vsaj dvakrat pijan. Presenetljivo pa je tudi dejstvo, da so deklice pri pijančevanju za en odstotek prekosile dečke – 56 odstotkov najstnic je priznalo, da so bile že pijane, medtem ko je to priznalo 55 odstotkov danskih najstnikov.
Slovenski najstniki med bolj opitimi
Slovenski najstniki so se v tej skupini uvrstili nad evropsko povprečje. Kar 45 odstotkov 15-letnikov in 36 odstotkov 15-letnic naj bi bilo že vsaj dvakrat pijanih.
Debelost vse večji problem
V EU se je število predebelih v zadnjih 20 letih podvojilo. Predebelih naj bi bilo že 17 odstotkov Evropejcev, kar za zdravstvo predstavlja veliko obremenitev. Za najbolj debel narod podatkih OECD veljajo Madžari, kjer je kar 28,5 odstotkov predebelih, s 26,1 odstotkom predebelega prebivalstva jim sledijo Britanci, Slovenci smo se s 16,8 odstotki predebelih uvrstili tik nad evropsko povprečje.
Premalo aktivni
Raziskava je pokazala tudi, da se vse manj otrok ukvarja s športom. Pri tem so najbolj leni Italijani, kjer je le 7 odstotkov deklic in 12 odstotkov dečkov športno aktivnih. Med športno najbolj aktivne sodijo avstrijski otroci – s športom se ukvarja 19 odstotkov deklic in 31 odstotkov dečkov, Slovenija pa se je tudi tu uvrstila pod povprečje.
