Vse to so pošasti, ki so v raznih delih sveta in v različnih zgodovinskih obdobjih povzročale paniko in za sabo puščale opustošenje in grobove. Še pred kratkim smo kot civilizacija verjeli, da bo z napredkom znanosti prišel čas, ko bodo vse bolezni ali pa vsaj tiste nalezljive ozdravljive. Žal smo se zaenkrat motili. Medtem ko znanstveniki odkrivajo zdravila za stare in znane bolezni, nas presenečajo nove, pogosto še nevarnejše in bolj "čudne" od prejšnjih.
Nekateri trdijo, da so nove bolezni posledica namernega spuščanja mutiranih mikrobov pod dirigentsko palico pohlepnih farmacevtskih podjetij, drugi menijo, da nas narava kaznuje za vse, kar počnemo. Takšna vprašanja so vse pogostejša, zagovorniki teorij zarote pa vse glasnejši. Morda je vse skupaj le naključje, morda le sestavni del cikolv, kakršni so se vedno dogajali v zgodovini. Odgovorov zaenkrat ne poznamo. Lahko pa malce pogledamo v preteklost in se zamislimo nad sedanjostjo.
Španska gripa (1918 in 1919)
Velika ali španska gripa se je najprej razširila med vojaki v rovih med prvo svetovno vojno, nato pa tudi med ostalim prebivalstvom. Ni pokosila le najmlajših in najstarejših, ampak tudi med osem do deset odstotkov zdravega odraslega prebivalstva. Če upoštevamo, da sta tedaj živeli na planetu manj kot dve milijardi ljudi, bi takratnih 20 do 100 milijonov mrtvih v šestih mesecih (najverjetnejša številka je okoli 40 milijonov, kar je več, kot je bilo žrtev prve svetovne vojne) danes pomenilo več sto milijonov žrtev . Predstavljajte si, kako bi bile videti bolnišnice in kakšen kaos bi nastal. Zato ni nenavadno, da zdravstvene oblasti na videz pretiravajo z opozorili: niti ptičja niti svinjska gripa nista zahtevali zelo veliko žrtev, zdravstvene avtoritete pa gripo še naprej obravnavajo kot razlog številka ena za zaskrbljenost.
Deloma zaradi narave gripe, njenega lahkega in hitrega širjenja ter nezmožnosti, da se predvidi, kako nevaren bo nek nov, mutiran virus, deloma pa tudi zaradi močnih ekonomskih in političnih interesov. Realnost je, da se mnogim manj nevarnim boleznim posveča v nekaterih krogih veliko več pozornosti in se v njih vlaga veliko več denarja. Te bolezni se pojavljajo skoraj vsakodnevno, zato raziskave spremljajo močni lobiji, gripa pa se lahko pojavi ali pa tudi ne. Do tedaj se farmacevtska industrija raje drži zagotovljenega zaslužka in se zanaša na to, da bo za vsako novo gripo relativno hitro razvila cepivo in da bo število žrtev do njegovega odkritja 'sprejemljivo'.
Malarija
Verjeli ali ne, malarija je v zgodovini največji posamični ubijalec. Navkljub obveznemu cepljenju pred obiskom eksotičnih držav in navkljub vsem naporom Svetovne zdravstvene organizacije še danes za malarijo vsak dan umre skoraj 3000 ljudi.
Zgodba o malariji ima še eno razsežnost: po drugi svetovni vojni je bila zahvaljujoč intenzivni uporabi pesticida DDT skoraj izkoreninjena. Odkar se DDT zaradi škodljivega vpliva na okolje ne koristi več, je malarija znova na pohodu. Morda bo farmacevtska industrija našla učinkovito sredstvo, saj so nevarni komarji zaradi globalnega segrevanja vse bliže bogatemu severu in centrom moči.
Deltametrin, ki ga kot alternativo DDT priporočajo okoljevarstvene organizacije, je trikrat dražji, propoksur, ki je zelo učinkovit, pa kar 23-krat dražji. Borci proti malariji zato opozarjajo, da za revne države ni druge alternative kot DDT. Malarija je poleg humanitrne namreč tudi ekonomska katastrofa, saj v nekaterih deželah zaradi njenih posledic v gospodarstvu trpijo znatno škodo.
Aids
K sreči se črne slutnje o aidsu kot kugi nove dobe niso uresničile. Vendar je navkljub vse učinkovitejšim zdravilom in daljši življenjski dobi okuženih končna usoda zaradi aidsa (oziroma komplikacij, povzročenih zaradi šibkosti imunskega sistema) neizbežna. Doslej je zaradi aidsa umrlo več kot 25 milijonov ljudi, zato je na seznamu najhujših zdravstvenih tegob vseh časov. Še posebej je stanje zaskrbljujoče v nerazvitih afriških državah, kjer je obolelost izredno visoka. Veliko za izkoreninjenje aidsa bi lahko storilo ustrezno izobraževanje in sprememba v človeškem obnašanju, pa tudi drugačen odnos do uporabe kondomov, kot ga ima na nekaterih ogroženih področjih zelo vplivna RKC.
Otroška paraliza
Čeprav je cepivo proti otroški paralizi na voljo od leta 1955, je zanimivo, da so se epidemije pojavljale in izginjale v nepravilnih razmakih. Umrle so šteli v tisočih, bolezen pa se kljub obveznemu cepljenju še vedno občasno pojavlja po celem svetu, običajno na omejenih področjih in brez večjega števila žrtev.
Bioterorizem
Težko je vedeti, kako nevarna je ta grožnja. Kdo ve, kaj vse se skriva in nastaja v laboratorijih znanstvene skupnosti in kaj vse lahko namenoma ali po naključju uide znanstvenikom. Do zdaj so bile k sreči tovrstne kataklizme - razen nekaj izoliranih incidentov – v domeni Hollywooda.
