Steklenička vode v torbici ni edini način za dobro preskrbo vašega organizma z vodo. Vrsta prehrane vsekakor vpliva na vaše dnevne potrebe po tekočini; nekaj te dobite celo s kofeinskimi napitki.
Voda je pomemben element, ki sestavlja od 50 do 60 odstotkov človeške telesne teže in pomaga pri absorpciji ostalih hranil iz prehrane. Ker telo ne shranjuje vode, jo morate organizmu dobavljati sproti. Koliko je potrebujete? Leta so nas učili, da za optimalno počutje in zdravje zadošča 8 kozarcev na dan. Vendar se mora ta univerzalni napotek umakniti pred bolj fleksibilnim pristopom. Zdravstveni strokovnjaki so ugotovili, da tekočinske potrebe variirajo od posameznika do posameznika in za večino ljudi najbolje deluje preprosto poslušanje lastnega občutka žeje.
Različni dejavniki vplivajo na vaše potrebe po vodi, med drugim vremenske razmere, mišična masa, fizična dejavnost in prehrana. Ljudje z večjo mišično maso potrebujejo več tekočine, zato imajo moški večje potrebe po hidraciji.
Tudi hrana naj preskrbi telo s tekočino
Hrana, čeprav je pogosto spregledana kot izvor zalog vode, je lahko koristna pri preskrbi telesa s tekočino. V povprečju zagotavlja 20 odstotkov tekočine, ki jo potrebujemo, in še več, če izberemo živila z veliko vsebnostjo vode. S hrano si torej zagotovimo količino vode, ki je enakovredna dvema kozarcema za povprečno žensko in trem kozarcem za povprečnega moškega. Po podatkih Inštituta za medicino večina ljudi potrebuje od 11 do 15 kozarcev vode na dan.
A prehrana pomaga pri preskrbi telesa s tekočino tudi drugače. Ob uživanju hrane telo zahteva pitje tekočine, ker voda omoči in zmehča hrano ter olajša njeno potovanje po prebavnem traktu. Iz hrane pridobite tudi osnovne minerale, kot sta natrij in kalij, ki pomagata vašemu telesu pri zadrževanju tekočine. Tekočina, ki jo vnesete v telo ob hrani ali v obliki hrane, se torej bolje absorbira v celice kot tekočina, ki jo spijete samo.
|
Kuhanje nekaterim živilom tudi odvzame vodo. © iStockphoto |
Na vsebnost vode v hrani očitno vpliva proces priprave obroka. Običajno nihče ne razmišlja o vodi kot taki, a voda je resnično glavna sestavina naše prehrane. Voda je lahko bistven del jedi že preprosto zato, ker lahko v njej kuhamo hrano, ne da bi jo izsušili ali zažgali. Samo pomislite na nujnost vode pri pripravi žitaric in škrobnih jedi, kot so testenine, kuskus, riž in podobno. Ko se kuhajo v vreli vodi, škrobna zrna vsrkajo vodo, kar povzroči, da se napihnejo in zmehčajo ter s tem postanejo užitna in prebavljiva.
Kuhanje lahko nekaterim živilom odvzame vodo. Meso vsebuje vodo, ki se zadržuje v skupini proteinov, toda ko te proteine segrevate, koagulirajo, torej tvorijo netopne strdke. To je podobno, kot da bi oželi krpo. Tekočino dejansko izrinete iz hrane. Kuhanje iz mesa izloči od okoli 20 do 30 odstotkov njegove prvotne vsebnosti vode. Ker so rdeče meso, perutnina in ribe že sami po sebi bogati z vodo, četudi toplotno obdelani, še vedno pomembno prispevajo k vašim dnevnim potrebam po tekočini. Nekatera živila pa so naravnost imuna na učinke toplotne obdelave pri kuhanju. Taka je zelenjava, čeprav se ob kuhanju pogosto omehča, samo izjemoma izgubi tudi večjo količino vode.
Zadržek ob kofeinu
Morda ste slišali, da kofein dehidrira. Vendar vodilni strokovnjaki za prehrano in športno medicino zatrjujejo, da je to le mit. Kofein res signalizira vašim ledvicam, naj se znebijo odvečne vode, a ta njegov učinek je le kratkotrajen. Po skodelici kave pridobimo v telo več vode kot pa jo hkrati izgubimo s kofeinom. Pijače z vsebovanim kofeinom pokrijejo približno toliko dnevnih potreb po tekočini kot nekofeinske pijače.
Preberite si še: |
|
•
Zaradi seksa in alkohola na
slabem glasu?
|
Ste žejni? Mar to pomeni, da ste dehidrirani? Ne nujno. Občutek žeje se pojavi, ko je človek dehidriran približno za en odstotek, pri dveh odstotkih žeja postane intenzivnejša, pri treh odstotkih dehidriranosti pa se pridruži občutek suhih ust. Vsekakor vas izsušenost naredi žejne, vendar ste resnično dehidrirani šele, ko ste izgubili več kot dva odstotka telesne teže. Pomanjkanje vode namreč zmanjša volumen krvi, ta je bolj koncentrirana in takrat možganski senzorji sporočijo telesu, naj se preskrbi z vodo.
