Kozmetični izdelki so polni nevarnih sestavin, ki lahko nase opozorijo z alergijskimi reakcijami ali pa na zdravje negativno vplivajo čisto počasi. Pred vami je spisek najpogostejših in najnevarnejših.
Sestavine DEA (dietanolamin): Vse sestavine, ki vsebujejo DEA za prvo besedo (na primer cocamide DEA), lahko najdemo v večini kozmetičih izdelkov, strokovnjaki pa jih povezujejo z nastankom rakastih obolenj. Raziskave, narejene na podganah, so namreč pokazale, da prav te sestavine povzročajo tumorje na jetrih in ledvicah.
DMAE (dimetilaminoetanol): Sestavino nekateri označujejo za lifting obraza iz stekleničke, do omenjenega učinka pa pride zaradi paralize malih obraznih mišic, kar zmanjša videz majhnih gub. Čeprav dolgotrajni učinki uporabe izdelkov z omenjeno sestavino še niso znani, strokovnjaki na podlagi raziskav domnevajo, da DMAE spreminja kožne celice, zavira njihovo delitev, zaustavlja izločanje strupenih snovi in povzroča odmiranje kožnih celic.
Benzyl alcohol (benzil alkohol): Lahko ga najdemo v skoraj vseh kozmetičnih izdelkih, zanj pa je značilno, da močno draži oči, kožo in dihala. Strupen je, če ga zaužijemo, vdihavamo ali pa če se absorbira skozi kožo.
Idebenone: Uporablja se kot sintetičen nadomestek koencima Q10.
|
Izdaja jo prijeten vonj. © iStockphoto |
Phenonip: Sestavina je najpogostejša mešanica konzervansov fenoksietanol (phenoxyethanol), metilparaben (methylparaben), etilparaben (ethylparaben), butilparaben (butylparaben), propilparaben (propylparaben) in izobutilparaben (isobutylparaben).
Fragrance (dišave): Čeprav se nahajajo v vseh kozmetičnih izdelkih, ki nas prepričajo s svojim vonjem, so potencialno zelo alergene. Proizvajalcem kemičnih formul dišav ni potrebno navajati vseh sestavin, čeprav vsebujejo do 200 spojin, od katerih so nekatere lahko tudi strupene. Pozorni pa bodite tudi pri izdelkih z oznako "fragrance free" (brez dišav), ki je pogosto zavajajoča – najpogosteje le pomeni, da so bile izdelku dodane dišave, ki prikrijejo vonj drugih sestavin. Nekatere od možnih težav, povezanih z uporabo dišav, so glavobol, vrtoglavica, izpuščaji, hiperpigmentacija kože, dražeč kašelj, bruhanje in draženje kože.
Glycerin (glicerin): Sestavina glicerin brez dodatka 'rastlinski' običajno pomeni, da gre za derivat nafte ali glicerin živalskega izvora. Ta sam po sebi ni škodljiv, vendar pri derivatih nafte vedno obstaja možnost strupenih primesi.
Grapefruit seed extract (izvlečki grenivkinih semen): Čeprav je slišati zelo naravno, pa so takšne sestavine običajno daleč od tega. Naravnim izvlečkom v kemičnem postopku pogosto dodajo sintetične kozervanse (triklosan, metilparaben in benzetonij klorid), vendar kozmetičnim podjetjem teh sestavin ni treba našteti, če so te vsebovane le v izvlečkih. Švicarski toksikološki center iz Basla svari, da lahko ta sestavina povzroči hude toksične reakcije.
Methylisothiazolinone ( metilizotiazolinon) : Uporablja se kot konzervans v šamponih in drugi kozmetiki. Zanj je bilo ugotovljeno, da je nevrotoksičen in lahko poškoduje živčne celice, posledice dolgotrajne uporabe pa še niso raziskane.
Paba: Paba so filtri, namenjeni varovanju pred sončnimi žarki. Lahko povzročijo tvorjenje nitrozaminov in fotoobčutljivost, znanstveniki pa preučujejo povezavo z nastankom rakavih obolenj, saj se ob uporabi paba poviša število mutacij DNK-kožnih celic, kar poveča tveganje za nastanek kožnega raka.
Phenoxyethanol (fenoksietanol): Še en konzervans, ki lahko povzroči kontaktni dermatitis. Po mnenju mnogih vodilnih dermatologov so sintetični konzervansi vodilni povzročitelji kontaktnega dermatitisa.
Propylene glycol (propilenglikol): Običajno gre za sintetično zmes kemikalij, predelano iz nafte, ki se uporablja kot vlažilec. Lahko povzroči alergične reakcije, koprivnico, kontaktni dermatitis in izpuščaje. Kadar med sestavinami opazite PEG (polietilenglikol) ali PPG (polipropilenglikol), bodite pozorni, saj sta si kemikaliji sorodni.
