Telo lahko povsem normalne snovi prepozna kot tujke oziroma alergene. Kaj to so in kje se nahajajo?
Večina alergenov, ki spodbudijo pretirano delovanje imunskega sistema, so beljakovine ali nanje vezane snovi. Organizem jih prepozna kot “sovražnike” in se burno odzove. Obramba telesa pred alergeni se na dihalih vidi kot alergijski nahod ali alergijska astma, ki ju spremljajo kihanje, smrkanje, izcedek iz nosu in oči, izguba voha, kašelj, oteženo dihanje ter srbenje oči in ušes. Na koži izbruhnejo koprivnica, atopijski in kontaktni dermatitis, luščenje, nadležna srbečica ali ekcem. Alergija na hrano pa se pokaže s krči, bruhanjem in različnimi prebavnimi težavami.
Vrste alergij
Alergije so sezonske, vzroki zanje so cvetni prah, trave, seno ali piki žuželk, ali celoletne, ko so alergeni vedno prisotni kot hišni prah, plesni, živalska dlaka, pršice, hrana, nekatera zdravila, blago, kovine ali tudi sonni žarki. Najpogostejši alergen je pršica hišnega prahu, ki je v več kot 90 odstotkih povzročiteljica celoletnega alergijskega nahoda. V zadnjih letih pa se zaradi različnih agresivnih dodatkov povečuje število alergij na hrano.
Najpogostejše “sovražne” kombinacije so: breza v kombinaciji z jabolkom, koščičastim sadjem, kivijem, lešniki, arašidi, zelmi ali začimbami (janež, kari, paprika in poper), pršica z morskimi sadeži, trave z žiti, paradižnikom, sojo ali grahom ter lateks (v izdelkih iz prave gume) v kombinaciji z banano ali avokadom.
