Pozitivna življenjska naravnanost ima na vaše zdravje blagodejne učinke, če ste srčni bolnik pa vam lahko celo reši življenje, je pokazala nedavna raziskava.
Raziskavo je izvajala skupina ameriških znanstvenikov, ki preučuje medsebojno vplivanje misli in telesa. Njen vodja dr. John C. Barefoot je povedal, da je "ta raziskava ena od prvih, ki preučuje, kako bolnikov odnos do lastne bolezni dolgoročno vpliva na njegovo zdravljenje in nenazadnje, na njegovo preživetje".
Pesimizem ubija
Raziskovalci so približno deset let spremljali skupino 2825 srčnih bolnikov in prišli do sklepa, da je bila smrtnost pri tistih, ki so na lastno okrevanje gledali s pesimizmom, za dvakrat večja kot pri tistih, ki so na zdravljenje in okrevanje gledali optimistično.
Psihološke ocene
Dr. Barefoot in njegovi kolegi so pri vseh bolnikih ocenili psihološki profil. Spraševali so jih o njihovih občutkih glede lastnega okrevanja in o možnosti vrnitve v normalno življenje. V času izvajanja raziskave je umrlo 978 bolnikov, od tega jih je 66 odstotkov umrlo zaradi srčne kapi.
Izsledki analize
Pri izsledkih dr. Barefoota, ki so pokazali, da je preživetje dvakrat verjetnejše, če na ozdravitev gledamo optimistično, so nadalje izolirali vse možne dejavnike, ki bi lahko vplivali na večjo možnost preživetja, med njimi recimo pogostost bolezni in podobno. Kljub temu pa je raven smrti pri pesimističnih bolnikih še vedno ostala za 30 odstotkov višja kot pri optimističnih.
Razlaga
Raziskovalci so prišli do sklepa, da bolniki s pozitivnimi pričakovanji lažje spreminjajo svoje bivanjske navade in lažje sprejmejo nov zdravstveni režim, ki jim ga predpiše njihov zdravnik. Po drugi strani pa lahko pozitivne misli zmanjšajo učinek, ki ga ima stres na človeško telo.
Kontrolna študija
Druga skupina znanstvenikov se je lotila raziskovanja vpliva stresa na posameznikovo zdravje. Zbrali so 327 zdravih ljudi in ocenili njihov psihološki profil glede na optimistično ali pesimistično orientiranost, potem pa opazovali njihovo odzivanje na stres. Ljudem, ki so bili nastrojeni optimistično, se je med stresnimi situacijami krvni pritisk komajda kaj zvišal, medtem ko je bila razlika pri pesimistih precej opazna. Razlikovala se je tudi raven hormona kortizola, ki naraste v stresnih situacijah.
Optimizem je kot odbijač za vse slabo
Vodja kontrolne skupine dr. Beverly H. Brummett je zaključil, da "ne gre zgolj za to, da so negativna čustva škodljiva, temveč za to, da je nekaj posebnega v pozitivnih čustvih. Zdi se, da delujejo kot nekakšen odbijač, ki odbija vse slabo". Ljudem, ki na svet gledajo pesimistično, naj bi njihovo nastrojenost pomagale spremeniti meditacija, vedenjska terapija in redna telesna vadba.
