Magazin > Lepota & telo
171 ogledov

Plastika škodljiva zdravju?

(Foto: Shutterstock) Žurnal24 main
Plastične steklenice in pločevinke, ki jih uporabljamo vsak dan, vsebujejo bisfenol A. Ali so trditve o njegovem škodljivem vplivu na dihala, plodnost in živčni sistem resnične?
Do večjih migracij BPA v živila lahko pride pri poškodovani plasti in premazu epoksi smol, zato živil ne shranjujemo v poškodovane posode. Pri čiščenju posod, narejenih iz omenjenih materialov, se moramo izogibati agresivnim detergentom in intenzivnemu mehaničnemu drgnjenju.
IVZ

Bisfenol A (BPA) je kemikalija, ki jo med drugim uporabljajo tudi v proizvodnji epoksi smol (prevleke na notranji strani skoraj vseh pločevink za hrano in pijačo) in polikarbonatske plastike (trda prozorna plastika), kar pomeni, da jo najdemo v pločevinkah, plastičnih steklenicah za vodo, stekleničkah za dojenčke, posodi za hrano, lečah za očala, hišni elektroniki ...
 
Ker majhne količine BPA lahko preidejo v živila iz polikarbonatne plastike in premaza iz epoksi smol, se mnogi sprašujejo o škodljivosti te kemikalije. "BPA je dražilen. Lahko draži dihala. Obstaja nevarnost hudih poškodb oči. Pri stiku s kožo lahko povzroča alergične reakcije. Škodljivo lahko vpliva na razmnoževanje, in sicer obstaja sum, da lahko oslabi plodnost," so zapisali na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ).

Pri Evropski agenciji za varno hrano so na podlagi rezultatov študij določili sprejemljivi dnevni vnos BPA (TDI), količino, ki jo lahko vnašamo v telo vse življenje, ne da bi škodovali zdravju. "Izračunali so tudi celokupno izpostavljenost BPA tako za dojenčke in otroke kot za odrasle in ugotovili, da je ta manjša od TDI. Zato BPA ne predstavlja tveganja za zdravje. Ta novejša ocena tveganja temelji na močnejših znanstvenih podatkih in manj negotovosti," pravijo na IVZ, kljub temu pa ostaja odprto vprašanje razvojne strupenosti za živčni sistem.

Kemikalijo prepoznamo po vtisnjenem trikotniku in številko 3 ali 7 v trikotniku. Ker pod številko sedem spadajo tudi drugi  plastični materiali, nekateri proizvajalci dodajo še napis "BPA free" za embalažo, ki ne vsebuje bisfenola A.

Za zdaj tudi ni dovolj dokazov, ki bi potrdili vzročni odnos med BPA in povečanim pojavom srčnih obolenj in sladkorne bolezni, dodajajo na IVZ, saj študija, ki naj bi omenjeno povezavo obravnavala, ni vsebovala informacij o učinkih pri dolgodobni izpostavljenosti BPA.

Na IVZ tudi pravijo, da BPA za otroke in nosečnice, glede na ocenjene vrednosti izpostavljenosti BPA s hrano pri različnih starostih, ni bolj nevaren, z izjemo morebitnega škodljivega vpliva na razvoj živčevja in vedenje. "Rezultati študije škodljivosti za razvoj živčnega sistema, ki naj bi omenjene dvome potrdili ali ovrgli, bodo znani letos," so dodali.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.