Nikotin. Kajenje ne škoduje samo kadilcem in pasivnim kadilcem, temveč tudi tistim, ki v prostor, kjer se je kadilo, vstopijo za njimi, so pokazale zadnje raziskave v laboratoriju v Berkeleyju.
Rakotvorna spojina. Nikotin v cigaretnem dimu je zelo lepljiv in se hitro oprime vseh površin, na katerih lahko ostane in se nalaga v plasteh več mesecev. Tam reagira z dušikovo kislino, ki je pogosta onesnaževalka zraka v notranjih prostorih. Rezultat je rakotvorna spojina nitrozamin, ki jo telo lahko vsrka skozi kožo ali prek dihal. To pomeni, da v stik s škodljivo spojino pridete vedno, ko se dotikate sten, predmetov, oblačil ali pohištva, ki so bili v stiku s cigaretnim dimom.
Kajenje “iz tretje roke”. Pojav so ameriški raziskovalci poimenovali “third-hand smoking”, kar bi lahko v slovenščino prevedli kot “pasivno pasivno kajenje” oziroma kajenje “iz tretje roke”. Po njihovem mnenju je škodljivost tovrstnega kajenja skoraj enaka pasivnemu kajenju, saj v telo pride zelo veliko škodljivih snovi. Rešitev je popolna prepoved kajenja v prostoru ali, še bolje, dokončna opustitev te škodljive navade.
Na udaru so otroci. Otroci so škodljivim učinkom kajenja “iz tretje roke” najbolj izpostavljeni, saj se z rokami in usti dotikajo večine predmetov, ki jim prekrižajo pot.
