Nepravilna prehrana po drugi strani slabo vpliva na metabolizem, kar lahko po daljšem obdobju povzroči resna obolenja.
Čim manj rafiniranih živil
V vsakodnevni prehrani je dobro uživati čim manj rafiniranih živil, kot so olje, bela moka, beli sladkor, bela kamena sol, aditivi, konzervansi. Vsebujejo kalorije, ne pa tudi potrebne minerale, vitamine in druge snovi, ter ne delujejo dobro na organizem, še posebej v kombinaciji z alkoholom, preveč kave in tobakom. Namesto tega je bolje uporabiti polnozrnato moko, morsko sol in olivno olje.
Med zdravo hrano spadajo polnozrnate žitarice, sadje, zelenjava, naravni sadni sokovi, naravni čaji, med … organizmu pa zagotavljajo dovolj energije, vitaminov in mineralov.
Zmernost v prehranjevanju
Pravilna prehrana preprečuje debelost, pa tudi podhranjenost. Poleg tega preprečuje mnoge bolezni: avitaminozo, rahitis, skorbut, karies, anemijo, herpes, izpostavljenost infekcijam, oslabitev imunskega sistema … Slabe navade v prehrani lahko privedejo do sladkorne bolezni, povišanega krvnega pritiska, povišanega holesterola, bolezni žolča … v najslabšem primeru pa do infarkta ali možganske kapi.
Prehrano je treba prilagoditi letnemu času in klimi
Količino in vrsto hrane je treba prilagoditi letnemu času in lastnim aktivnostim:
- Ko je vreme toplejše, je treba uživati dovolj sadja in zelenjave ter piti veliko tekočine (voda, naravni sokovi, čaji). Med vročino se odsvetuje uživanje težke, kalorične in mastne hrane.
- Pozimi in v hladnih dneh je treba uživati kalorično hrano in hrano z dosti vitaminov in mineralov, da bi imeli dovolj energije za obrambo pred mrazom.
- Spomladi in poleti je primerna lahka hrana ter sadje in zelenjava, ki sta vir zdravilnih učinkovin v boju proti sezonskim infekcijam in boleznim.
- Za opravljanje lažjih psihofizičnih aktivnosti ni treba uživati veliko kalorične hrane, saj lahko to hitro pripelje do čezmerne teže. Ljudje, ki se ukvarjajo s težkimi fizičnimi aktivnostmi, pa naj jedo primerno kalorično hrano, ki jo potrebujejo za svojo dejavnost.
Redni obroki
V enem dnevu naj bi prehrano razporedili na štiri do šest lahkih obrokov:
- Najpomembnejši je zajtrk, saj daje energijo za najdaljši in najpomembnejši del dneva.
- Kosilo bi moralo biti med 14. in 16. uro in to ne preveč obilno, večerja naj bo lahka in ne prepozna, saj pozni in kalorični obroki motijo dober spanec in povzročajo debelost.
- Za vzdrževanje zdravja in celodnevne energije so pomembne lahko malice (dve do tri dnevno), ki jih je treba pravilno razporediti med glavnimi obroki (sadje, lahki sendviči, polnozrnato pecivo …). Pogosto se dogaja, da preskočimo zajtrk, za večerjo pojemo veliko kalorične prehrane, ali pa med obrokoma mine več kot osem ur, kar samo šokira organizem.
Omenjene navade so koristne za naše zdravje in pomagajo organizmu, da postane bolj krepak, potrebna je le volja in malce samodiscipline.
