Predstavljajte si, da ste na zabavi, kjer se nekdo od udeležencev nenadoma zgrudi. Morda gre res le za trenutno slabost, morda pa bo čez nekaj ur že prepozno.
Če se nekdo nenadoma opoteče in pade, se ni modro zanašati samo na njegovo zatrjevanje, da bo kmalu
bolje, čeprav je bled in drhti ter zavrača medicinsko pomoč. Najbolje se je zanesti na svoje znanje
in presojo, saj lahko preprečimo najhujše, če poznamo nekaj splošnih znakov kapi:
- Prosite človeka, da se nasmehne.
- Prosite prizadetega, naj pove preprost stavek (recimo Danes je lep poletni dan).
- Prosite človeka, naj dvigne obe roki.
- Če ima človek pri katerikoli od omenjenih treh nalog težave, takoj pokličite zdravniško pomoč in opišite simptome.
- Prosite človeka, naj pokaže jezik. Če je zvit, skrivljen ali visi na eno ali drugo stran, je to zanesljiv znak kapi.
Moški so bolj ogroženi
Posledice možganske kapi so odvisne od obsežnosti okvare in prizadetega mesta ter hitrosti ukrepanja. Če nevrologi pravočasno ukrepajo (dve do tri ure), lahko popolnoma omilijo učinke kapi, sicer pa statistika nemškega registra za možgansko kap (vzorec več kot pet tisoč bolnikov) pravi, da je samo 14 odstotkov preživelo kap brez posledic, 57 odstotkov je ostalo lažjih invalidov, deset odstotkov zmernih in skoraj petina hudih invalidov. Vsako leto je v Evropi 600 tisoč novih primerov kapi, vsake tri minute pa na svetu nekdo umre zaradi posledic možganske kapi.
Moški so sicer bolj ogroženi kot ženske, med dejavnike tveganja pa spadajo tudi kajenje, dednost, prekomerno uživanje alkohola, sladkorna bolezen, motnje srčnega ritma, zvišan krvni tlak, motnja presnove maščob v krvi, prehodni možganski ishemični napad (TIA).
Pri možganski kapi je torej nadvse pomembno hitro ukrepanje, ki ga olajša poznavanje naštetih znakov kapi. Zato bodite odločni in hitri.
