Po nekaterih ocenah je povprečna poraba kuhinjske soli v Sloveniji okoli 13 gramov na dan, druge ocene pa govorijo o še večji porabi, s čimer se uvrščamo med večje porabnike soli v Evropi (po raziskavi Intersalt je v EU povprečje okrog 11 gramov na dan). Slovenci torej za 150 odstotkov presegamo priporočen dnevni vnos soli, ki naj bi bil po standardu Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) največ šest gramov soli (2,4 grama natrija iz soli) za odrasle, za otroke pa tri grame soli na dan.
Prva začimba |
|
Kuhinjska sol se je v zgodovino človeške prehrane zapisala kot eden izmed prvih aditivov. Kot mineral halit jo je prvi opisal Glockner leta 1847. |
"Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaužijemo pet odstotkov soli s hrano, ki ni soljena, 80 odstotkov je zaužijemo s predpripravljeno in konzervirano hrano, 15 odstotkov pa je dodamo ob pripravi hrane in pri mizi. Tudi če živilom ne bi dodajali soli, bi z zdravim prehranjevanjem dobili dovolj natrija za potrebe delovanja našega telesa. Zelo hitro lahko presežemo vnos soli, če uživamo veliko suhega mesa, salam, konzervirana ali druga živila, ki vsebujejo veliko soli. Zato se priporoča, da zaužijemo manjšo količino soli, ki zagotovi zadosten vnos joda, jedi pa raje začinimo z začimbami in dišavnicami," je po prvem srečanju predstavnikov mednarodne mreže na področju zmanjševanja soli, ki ga je spodbudila SZO, zapisala raziskovalka Vida Fajdiga Turk. Cindi Slovenija, ki vodi nacionalni projekt zmanjševanja uživanja soli v prehrani SAN, pa je ugotovil, da sta v prehrani Slovencev največji vir zaužite kuhinjske soli (natrija) z živili prav kruh in krušno pecivo.
Dokazano je, da je čezmeren vnos soli in s tem natrija pomemben prehranski dejavnik tveganja za zdravje. Čezmeren vnos natrija zvišuje krvni pritisk, ta pa lahko povzroči možgansko kap.
|
Najbogatejši viri soli so salame, suho meso, klobase in hrenovke, a tudi siri. © iStockphoto |
Bolezni srca in ožilja so vodilni vzroki smrti, saj kar 80 odstotkov teh smrti pripisujejo povišanemu krvnemu pritisku, kajenju in povišanemu holesterolu. Od naštetih vzrokov je povišan krvni pritisk najbolj neposreden vzrok smrti. Visok krvni pritisk in njegovo naraščanje s starostjo sta neposredno odvisna od prevelikega vnosa soli, majhnega vnosa kalija in nezadostnega vnosa zelenjave in sadja, čezmernega uživanja alkohola, prevelike telesne teže in nezadostne telesne dejavnosti.
Nujno potrebna |
|
Sol je v majhnih količinah za telo nujno potrebna. Telo je samo ne proizvaja |
