Število bolnic z rakom na dojki, ki si preventivno dajo odstraniti tudi zdravo dojko, se je po poročanju strokovne revije Journal of Clinical Oncology v Ameriki v zadnjih desetih letih povečalo z dva na šest odstotkov. Pri nas je po podatkih onkološkega inštituta število teh posegov zanemarljivo majhno in se ne spreminja.
Janez Žgajnar, strokovni direktor Onkološkega inštituta Ljubljana
“Odstranitev zdrave dojke po zdravljenju raka dojk se po navadi ne dela zaradi razmeroma majhne verjetnosti novega raka v zdravi dojki,” pojasnjuje Janez Žgajnar, specialist kirurg, ki se poglobljeno ukvarja z boleznimi dojk na Onkološkem inštitutu (OI) Ljubljana. “Ta verjetnost je med enim in dvema odstotkoma vsako leto od začetka zdravljenja prvega raka; če je bolnica na hormonski terapiji, pa je ta odstotek še manjši,” poudarja. Po zdravljenju so ženske tudi pod budnim nadzorom zdravnikov, ki morebitnega raka odkrijejo zelo zgodaj.
Izjema okvarjeni geni
Popolnoma drugače je pri bolnicah, ki so nosilke mutiranih genov, ki povzročajo raka dojk, kar pomeni nekajkrat višjo verjetnost raka. “Pri njih opravljamo preventivno odstranitev obeh dojk, tudi preden je ženska zbolela,” pravi Žgajnar. Pri približno 40 odstotkih bolnic, ki jim zaradi raka odstranijo dojko, na OI opravijo takojšnjo rekonstrukcijo dojk. Pri ženskah s preventivno odstranitvijo dojk pa je po besedah Žgajnarja odstotek še višji.
V obvezno zdravstveno zavarovanje je od nedavnega poleg stalne proteze vključena tudi pravica do začasne prsne proteze in ortopedskega nedrčka, kljub temu pa celostne rehabilitacije še vedno ni. “Ženske so prepuščene same sebi, pogrešamo predvsem psihoonkološko obravnavo in psihosocialno pomoč, poklicno rehabilitacijo in ustrezno obravnavo limfedema, otekline roke, ki se lahko pojavi po zdravljenju raka dojke,” poudarja Marija Vegelj Pirc, predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Na srečanju žensk z rakom dojke, ki se danes odvija v Cankarjevem domu v Ljubljani, bo tekla beseda tudi o tem.
Spomladi na pregled
Program Dora. Letošnje izvajanje državnega programa presejanja za rak dojk pri ženskah med 50. in 69. letom starosti se bo najpozneje maja začelo izvajati v okrepljeni obliki. Nabor žensk, ki jim bodo poslana vabila za mamografijo, bo trikrat večji kot lani, poleg enote v Ljubljani pa bosta na voljo tudi dve novi mobilni enoti za izvajanje mamografije, ki se bosta selili iz občine v občino in tako omogočili testiranje veliko več ženskam. V programu poudarjajo tudi vzpostavitev presejalnega centra v Mariboru, ki se bo predvidoma zgodila do konca leta.
Miniinterju z Mojco Senčar, predsednico slovenske Europe Donna
Popravljeno telo, a ne duša
Kako ženske doživljajo izgubo dojk zaradi raka?
Danes po navadi odstranitvi dojk takoj sledi rekonstrukcija in je tako podoba ženske hitro popravljena. Popravljeno pa je mnogokrat le njeno telo, ostajajo pa njene stiske, skrbi in bolečina duše. Za to je potrebna nepretrgana pomoč tako kliničnega psihologa kot tudi nekoga, ki ima lastne izkušnje z boleznijo.
Kaj še prizadene ženske pri raku dojk?
Ženske izgubo dojk težko prenesemo. Še huje je, če moramo za to, da ostanemo zdrave, žrtvovati še jajčnike. Zato bi morale ves čas imeti strokovno psihosocialno pomoč tudi ženske, ki jim dojke in jajčnike odstranijo preventivno.
