S tabletko proti groznim spominom

Nizozemski raziskovalci verjamejo, da določena zdravila, tako imenovani betablokerji, lahko pomagajo ljudem, ki trpijo zaradi travmatičnih izkušenj. Vplivali naj bi na to, kako možgani prikličejo spomine, kar so preverili s poskusom, v katerem je sodelovalo 60 ljudi.

Pri poskusnih osebah so umetno izzvali občutek strahu in nelagodja, tako da so jim hkrati pokazali fotografije pajkov in jih v zapestju dražili z blažjimi elektrošoki. Naslednji dan so jih razdelili v dve skupini, prvi so dali betabloker propranolol, drugi pa placebo in obema spet pokazali iste fotografije. Ocenjevali so, kako prestrašeni so bili prostovoljci ob tem, ko so jim obenem nepričakovano predvajali glasne zvoke, in kako močno so se odzivali z mežikanjem.

Skupina, ki je dobila betablokerje, se je odzivala z manj strahu, poskus pa so še enkrat ponovili naslednji dan, ko je učinek zdravil izginil. Še enkrat se je izkazalo, da so bili "odjemalci" betablokerjev ob podobah manj vznemirjeni.

Vodja študije dr. Merel Kindt je pojasnila, da so spomini še vedno nedotaknjeni, čeprav je njihova emocionalna intenziteta nižja. "Milijoni ljudi trpijo zaradi čustvenih motenj in zdrsov v prejšnje stanje kljub zdravljenju. Naša odkritja so morda pomembna za razumevanje trdovratnih in ponavljajočih se spominskih procesov." Dodaja pa, da smo kljub prvim ugotovitvam še vedno daleč od tega, da bi dognanja lahko uporabili pri tako kompleksnih stanjih, kot je posttravmatski sindrom.

Bo žrtev pozabila nasilje in napadalca?
Vendar pa se britanski strokovnjaki ob vpletanju v delovanje možganov sprašujejo o etičnosti takšnega početja. Dr. Daniel Sokol, predavatelj medicinske etike z Univerze v Londonu, je dejal, da so spomini pomembni, saj se ljudje učimo na svojih napakah. "Odstraniti spomine ni tako kot odstraniti bradavico ali materino znamenje. To bi spremenilo našo identiteto, saj je samopodoba povezana z našimi spomini. Morda so takšni postopki lahko učinkoviti v nekaterih primerih, toda pred tem se moramo vprašati, kakšne posledice bo to imelo za posameznike, družbo in naše dojemanje človečnosti."

"Lahko se zgodi, da bodo žrtve nasilnih dejanj želele izbrisati boleče spomine, hkrati pa bodo ob dokaze proti napadalcem," dodaja John Harris, profesor bioetike z Univerze v Manchestru. Nekateri pa so zaskrbljeni tudi zaradi surovo farmakološkega pristopa do težav, kot so fobije in tesnoba, ter možnosti izbrisa lepih spominov.