Napoleon, F. Nightingale in M. Thatcher so spali po štiri ure na dan, T. Edison je trdil, da je spanec izguba časa. Povprečen človek pa zanj porabi tretjino življenja. Zakaj?
Človek naj bi s spanjem privarčeval svojo energijo. Raziskave pa kažejo, da med spanjem naše telo prihrani le 50 kalorij. Toliko jih ima en sam košček toasta. Zakaj torej spimo? Odgovor je naslednji: da bi dosegli osnovno raven kognitivnih sposobosti, kot so govor, spomin, domiselnost in fleksibilno razmišljanje. Z drugimi besedami – spanje igra pomembno vlogo pri razvoju možganov.
Kaj bi se zgodilo, če ne bi spali?
Pomanjkanje spanca ima močan učinek na delovanje možganov. Če ste kdaj preskočili kakšno noč spanja, veste, o čem je govora: o godrnjavosti, razdražljivosti in pozabljivosti. Po le eni noči brez spanca postane koncentracija težavnejša, hkrati pa človek postane tudi manj pozoren. Ob dolgotrajnem pomanjkanju spanca je del možganov, ki nadzira govor, spomin, načrtovanje in občutek za čas, možno poškodovan, človek pa se vede, kot bi bil ta del možganov izkopljen. Kot zanimivost je vredno omeniti, da po sedemnajstih urah brez spanca človeško telo deluje tako, kot bi imeli v krvi 0,05 odstotka alkohola (dva kozarca vina). Pomanjkanje spanca ima velik vpliv tudi na čustveno in fizično počutje – motnje spanca so povezane s stresom in visokim krvnim tlakom. Prav tako premalo spanja vodi tudi k debeljenju, saj hormoni, ki uravnavajo apetit in težo, takrat ne opravljajo svoje funkcije.
Koliko spanca je priporočljivega?
Ne obstaja pravilo določenega števila ur spanja, ki bi veljajo za vse ljudi. Dejstvo, da eni potrebujejo več in drugi manj ur spanca, drži. Raziskave pa kažejo, da je nekakšno povprečno število ur, ki naj bi jih ljudje namenili spanju, 7,75 ure. Edino pravilo, ki se ga morate držati v praksi, je to, da spanju namenite toliko časa, da čez dan ne zehate kot neprespan nilski konj. Z drugimi besedami – spite ravno toliko, da boste spočiti.
