Včasih je bilo o epidemiji aidsa ravno toliko govora, kot ga je danes o novi gripi. Ali to, da se o aidsu govori veliko manj, pomeni, da je epidemija omejena?
Epidemija aidsa vsekakor ni ustavljena. V Sloveniji ob dejstvu, da še nikoli ni bilo toliko okužb kot v lanskem letu, lahko celo ocenjujemo, da strmo narašča.
Se lahko torej še vedno pojavi epidemija širših razsežnosti?
Seveda!kar pomeni manj kot eno okužbo na tisoč ljudi. To pa se lahko zelo hitro spremeni, kar kažejo primeri drugih držav. Recimo v Ukrajini so v nekaj mesecih odkrili več tisoč novih okužb. Ko je virus vnesen v določeno populacijo, se lahko zelo hitro širi. Informacije, ki so se v zadnjih časih pojavile glede omejevanja števila okuženih s HIV, so lahko škodljive, saj ljudje zaradi njih opuščajo preventivne ukrepe.
Kakšno je torej danes dejansko stanje okužbe s HIV v Sloveniji? Ali imamo realno sliko?
Dejstvo je, da smo, kar se tiče testiranj, na repu. Mislim, da je ocena, da se kdajkoli v življenju testira 11 ljudi na tisoč. To je zelo malo in zato dejanskega števila okuženih ne poznamo. S statistikami zajamemo vse tiste primere, ko so prišli sami na testiranje, kar pa je lahko le vrh ledene gore. Vemo, da hodijo Slovenci ravno zaradi tega, da ne bi odkrili njihove identitete, na testiranje v sosednje države. Kolegi v Trstu, Avstriji in Zagrebu povejo, da hodijo k njim. A teh podatkov mi nimamo.
Ali so razlogi še vedno v tem, da je spolnost tabu, ali je razlog v majhni možnosti anonimnih testiranj?
Ko se bo v Sloveniji oblikoval nek normalen odnos do spolnosti, do aidsa, ko bo razdalja do krajev testiranja manjša, ko bodo ljudje lahko šli na testiranje na več mest ... Ko se jim ne bo treba bati, da bi jih kdo videl tam in posumil na okužbo ... Testiranje naj se normalizira, da lahko greš k zdravniku ali kamorkoli že ... Rada bi poudarila še, da je najbolj problematična generacija Slovencev, ki so srednjih let ali starejši. Problem je, ker gre za ljudi, ki o tem sploh ne razmišljajo.
Kako pa je z mladimi, se je meja začetka spolnih odnosov premaknila?
Mednarodna raziskava o vedenju povezanem z zdravjem, ki smo jo delali tudi v Sloveniji, je bila usmerjena na 15-letnice, med njimi jih ima spolne odnose četrtina. Določene raziskave navajajo, da ima majhen odstotek mladih spolne odnose pri 11, nekaj pri 12 letih. Podatki drugih raziskav kažejo, da je starost začetka spolnih odnosov v generaciji padla za eno leto. V povprečju imajo slovenski mladostniki prve spolne odnose torej pri 17.
Kakšne so lahko posledice prezgodnjih spolnih odnosov?
Gre za dolgoročne posledice na področju duševnega zdravja, partnerstva, slabe samopodobe. Poleg tega so tukaj možne tudi druge posledice: rak materničnega vratu je povezan s promiskuiteto, torej številom spolnih partnerjev. Hepatitis je huda spolna bolezen, ki se lahko konča z odpovedjo jeter. Tudi neplodnost je v Sloveniji eden od večjih problemov.
Se mladi zavedajo pomembnosti kontracepcije?
Dober kazalnik je, da se kar tri četrtine mladih pri prvem spolnem odnosu zaščiti s kondomom, ki ne ščiti samo pred nezaželeno nosečnostjo, ampak tudi pred spolno prenosljivimi boleznimi. To je zelo zaželeno, stroka pa promovira uporabo kondoma in kontracepcije hkrati – torej dvojne zaščite.
Kaj pa druge informacije, koliko mladi vedo o spolnosti, saj spolne vzgoje v šolah ni?
Zelo pomembno je, da je poskrbljeno za primarno preventivo, da mlade učimo o spolnosti in zaščiti. Slovenija je na nek način fenomen, spolne vzgoje v šoli nimamo, so pa mladi prej spolno dejavni, kot kažejo podatki, pa tudi odgovornejši. Padec neželenih nosečnosti med mladoletnimi je v zadnjih desetih letih drastičen. Zelo je pomembno, da mladi dobijo osnovne informacije o spolnosti, saj jih tudi želijo, imajo namreč občutek, da vedo premalo. Raziskave kažejo, da če bi imeli več informacij, bi se velikokrat za prvi spolni odnos odločili pozneje, znali bi se zaščititi.
Menite, da bi bilo treba v osnovnih šolah vendarle uvesti spolno vzgojo?
Spolna vzgoja se izvaja, vendar temelji bolj ali manj na navdušenju učiteljev. Nimamo pa sistema, znotraj katerega bi določili, kaj povedati v kateri starosti. Republiška komisija za aids je jeseni pozvala, naj se spolna vzgoja uredi tako, da bo opredeljena po vsebini za različne starosti in se bo izvajala sistematično v vseh šolah. To je zapisano tudi v novi strategiji za obvladovanje širitve virusa HIV 2009–2013, ki je ravno v postopku sprejemanja. Mladim je treba podati osnovna dejstva, in to brez moraliziranja. Mislim, da je nedopustno, da mladi še vedno ne vedo, kaj je ovulacija – zaradi številnih kampanj poznajo dejstva o aidsu – ne poznajo spolno prenosljivih bolezni in njihovih tveganj.
