Najprej je treba upoštevati dejstvo, da si ljudje nismo enaki, temveč zelo različni. Vsakdo izmed
nas različno doživlja stresne trenutke. Nekateri takrat veliko pojejo, spet drugi ne jedo nič,
tretji pa zaradi tega ne morejo spati. Ljudje se torej s stresom spopadajo na različne načine. Za
nekatere stresni trenutki pomenijo motivacijo, za druge celo depresijo, če ne dosežejo
zastavljenega cilja. Spet tretji stres premagujejo s tablico čokolade in se poskušajo nadzirati z
večjim vnosom sladkorja v svoje telo.
Lahko bi trdili, da je razmerje med stresom in debelostjo zelo zapleteno, saj variira od
posameznika do posameznika. Torej: ali je res, da stres povečuje naš apetit in tveganje, da bi
imeli probleme z zdravjem? Nam znižuje voljo do dela ali nam po žilah požene adrenalin?
Kaj se zgodi, ko ste v stresnem položaju?
Hipotalamus (del vaših možganov) pošlje signal nadledvični žlezi, ki sproži hormon kortizon.
Slednji sprosti glukozo (sladkor) in maščobe, ki gredo v kri, da bi zagotavljale energijo za
mišice. Tako bi se mišice hitreje odzvale na stresne okoliščine. Ko se kortizon sprosti, se v našem
telesu zmanjša raven krvnega sladkorja, kar pa lahko počasi vodi do diabetesa. Višje ravni
kortizona lahko torej občutno povečajo vaš apetit po sladkih in kaloričnih izdelkih. Če se s
stresom srečujete vsak dan, se ta ciklus ponavlja, prav tako kot tudi sladkor na vašem jedilniku.
Povečano izločanje kortizona iz nadledvične žleze tako lahko pripelje ne samo do povečanja
apetita, temveč tudi do mentalnih motenj, kot je na primer depresija.
Kako stresni hormon kortizon vpliva na telo?
- Vpliva na napetost mišičnega tkiva ali organov.
- Poviša krvni tlak.
- Prisili vas, da večkrat skočite na stranišče.
- Povečuje možnost za razna vnetja.
- Stimulira centralni živčni sistem.
- Poveča apetit, še posebno po sladkorjih in maščobah.
- Povečuje možnost različnih bolezni.
Stres in hrana
Stres povečuje ne samo apetit, temveč tudi željo po tisti sladki in slani hrani, ki je nezdrava in polna maščob. Tako največ ljudi še vedno poseže po čokoladi, v stresnih trenutkih pa so stalni spremljevalci tudi piškoti, čips, krekerji in druga nezdrava hrana, tudi hamburgerji.
Raziskave so pokazale, da se je približno 40 % ljudi, ki so bili v stresu več kot 14 dni, tudi zredilo. Le redki so tisti, ki se na stresno stanje odzovejo drugače, in sicer tako, da hrano skorajda črtajo s svojega jedilnika.