Prehod na poletni čas ima po mnenju strokovnjakov mešane učinke na zdravje. Prija nam, da čez dan dobimo več sončne svetlobe, zelo težko pa novemu času prilagodimo svoj notranji bioritem.
V okoljih z določenim delovnim časom zamaknjena ura zagotavlja več popoldanske svetlobe za zunanjo rekreacijo. S tem se povečuje človekova izpostavljenost soncu in posledično proizvodnja vitamina D. Po drugi strani pa ima lahko pretirana izpostavljenost soncu za posledico tudi kožnega raka.
Konec zimske depresije?
Nekateri strokovnjaki menijo, da lahko pri ljudeh, ki so trpijo za zimsko depresijo, premik časa začasno ustavi izboljševanje njihovega stanja zaradi prihajanja pomladi. Bolj ko se naše prebivališče nahaja na severu našega planeta, večja je možnost, da nas bo menjava časa prizadela v negativnem smislu. Povečana količina svetlobe namreč zmanjšuje učinke zimske depresije in na splošno pomaga pri spopadanju z depresijo. Ravno temna jutra naj bi bila namreč glavni povzročitelj zimskega depresivnega stanja. Po drugi strani pa bolniki, ki bolehajo za zimsko depresijo, govorijo drugače in se menjave časa veselijo.
Ljudje smo podobni živalim
Ljudje se namreč v tem pogledu ne razlikujemo bistveno od živali, saj svojo notranjo uro usklajujemo z menjavo svetlobe in teme. Človekovo vedenje se menja celo z zamikanjem zore in mraka znotraj ene časoven cone. Zato na prvi pogled nemoteč zamik za zgolj eno urico lahko prinese tudi precej neprijetne posledice.
Pomanjkanje spanja
Kot vse kaže, je daleč najneugodnejša posledica premika časa ta, da zmoti spanje in zmanjša njegovo učinkovitost. Prilagajanje na nov notranji bioritem je za ljudi naporno in lahko traja celo do nekaj tednov.
Ločena biološki in družbeni čas
Nekateri pa zagovarjajo stališče, da se telo na zamik časa sploh ne prilagodi. Zato se v mnogih primerih zgodi, da se človekova notranja ura z novim časom ne uskladi. To je najbolj očitno, kadar se lotimo preučevanja človekovega dnevnega načrta dejavnosti. Človekov biološki čas ostane prilagojen standardnemu zimskemu času, družbene obveznosti pa se morajo prilagoditi premiku poletne ure.
Relativnost časa
Premik ure pa ima na ljudi negativne učinke tudi s stališča tega, da je čas dojet kot relativen. Zahodnjaki namreč čas dojemamo linearno in natančno določeno, zato nas na nezavedni ravni zmoti, da lahko ure poljubno prištevamo in odštevamo.
Resnica
Kakšna je potemtakem resnica o zamiku ure, ki jo izvaja kar četrtina celotne zemeljske populacije? Glavni razlog za zamik naj bi bilo namreč varčevanje z energijo, poleg tega pa se vedno znova izpostavlja tudi zmanjševanje avtomobilskih nesreč in zmanjševanje kriminala, saj naj bi bila oba povezana s temnim delom dneva. Tisti, ki zamiku ure nasprotujejo, opozarjajo, da se zaradi utrujenosti ljudi avtomobilske nesreče povečujejo, poleg tega pomanjkanje spanja vpliva tudi na človekov imunski sistem.
Zdravniški napotki
Ker je zamik ure neizogibno dejstvo, se lahko sami nanj pripravite tako, da se načrtno odpravljate v posteljo eno uro prej, v skladu s tem pa eno uro prej zaužijete tudi zadnji dnevni obrok. Najbolj pomembno je, da telesu ne dovolite, da podleže izčrpanosti in neprespanosti, saj boste dragocene vire energije v prihajajočem spomladanskem obdobju še kako potrebovali.
