V enem trenutku gor, v drugem dol?

V enem trenutku blestite in odkljukate vse na svojem urniku, v naslednjem trenutku pa komaj spravite skupaj stavek, ki ga morate po elektronski pošti poslati sodelavcu. Vam je znano? Moralo bi vam biti – gre namreč za preprost biološki ritem. V možganih namreč obstajajo biološke ure, ki jih vodi štiriindvajseturni krog svetlobe in teme. Ta krog nadzira vse – od hormonskih sprememb in temperature do krvnega pritiska in sposobnosti jasnega mišljenja.

Spoznajte se torej s svojim dnevnim pretokom energije.

7.00–7.30
Zaspana inercija: V prvih tridesetih minutah budnosti sta razmišljanje in odzivni čas oslabljena. Raven hormonov, ki vas dvignejo v zrak, ko ste pod stresom, je zelo nizek, saj od najnižje točke, ki jo dosežete okoli polnoči, začenja šele počasi naraščati.

7.30–12.00
Dnevna naglica: V času med zajtrkom in kosilom je vaš občutek za pozornost na vrhuncu. Možganske kemikalije, kot sta na primer glutamin in dopamin, narasteta in to med drugim povzroča budnost. Izkoristite to prednost in se takrat lotite nalog, ki od vas zahtevajo veliko razmišljanja in natančnosti. Rutinska dela pa prihranite za poznejši čas.

12.00–17.00
Čas za siesto: V tem času boste vsekakor preživeli vsaj dve uri, ko bo vaša raven energije zelo nizka. Morda je to povezano z evolucijo in našimi predniki, ki so se v tem času odmaknili soncu v varno zavetje sence in le počivali.

17.00–20.30
Postopni zahod sonca: V tem času dosežete drugo najvišjo raven dnevne energije. V zgodnjem večeru se namreč pojavi val energije in budnosti pri vsakem človeku. Izkoristite ga.

20.30–07.00
Prehodni čas: Pred spancem gremo ljudje skozi 90 minutni krog izmenjave občutka budnosti in zaspanosti. Kratki intervali izmenjave teh dveh občutkov, ki se pojavljajo pred padcem v posteljo, pomagajo telesu pri prehodu iz budnega stanja v spanec. In medtem ko spimo? Takrat se v naših telesih sprošča telesu zelo potreben melatonin.