Možgani nikoli ne počivajo. Razvijajo in spreminjajo se celo življenje, pri tem pa preidejo pet večjih stopenj. Spoznajte jih.
Znanstveniki trdijo, da so možgani najbolj aktivni del človeškega telesa, ki nikoli ne počiva. Aktivni postanejo že v maternici – od 32 tedna nosečnosti lahko otrok že prepozna glasbo, materin glas in celo njen vonj. Za razvoj vseh potrebnih sto milijonov možganskih celic otrokovo telo potrebuje veliko hranilnih snovi, zaradi česar morajo nosečnice uživati folno kislino, vitamin B12, železo in cink.
Prva tri leta
Gotovo najbolj pomemben čas za razvoj možganov pa so prva tri leta otrokovega življenja. Do prvega leta se pri otrocih razvijejo čustva, občutek pripadnosti, delovni spomin, pozornost in občutek organiziranja. Raziskave so pokazale, da se pri otrocih preko igre s kockami, sestavljanja in prepoznavanja oblik ter petja otroških pesmic viša stopnja inteligence in hkrati pojavi želja po učenju, ki nato traja skozi celo življenje. Prav tako ima dolgoročen vpliv na razvoj otrokovih možganov igranje glasbenih inštrumentov. Le ti naj bi pripomogli do boljšega občutka za orientacijo in do boljšega spopadanja z matematičnimi nalogami, vplivali pa naj bi tudi na razvoj veščin razmišljanja.
Najstniška leta
Za sebičnost, neodgovornost in razdražljivost pri najstnikih niso krivi le hormoni, ampak tudi možgani, saj se ti še vedno razvijajo in organizirajo, dejavnosti najstnikov pa pri razvoju možganov igrajo zelo pomembno vlogo. Če le ti svojo energijo usmerijo v raziskovanje in odkrivanje novih stvari, če pridobivajo nove izkušnje preko branja ali izražanja preko umetnosti, glasbe ali potovanj, lahko svoje možgane oblikujejo v pravi naravni stroj. Z druge strani pa lahko uživanje prepovedanih substanc v mladosti in izpostavljanje stresnim situacijam poveča možnosti za razvoj psihičnih težav v kasnejših letih.
Zgodnja dvajseta
Svoj vrhunec možgani dosežejo pri 22, ko so najbolj razvite in aktivne spominske sposobnosti in sposobnosti reševanja težav, najbolj aktivni pa možgani ostanejo do dopolnjenega 27 leta. Te sposobnosti z leti upadajo, zamenjajo pa jih življenjske izkušnje in že osvojene sposobnosti, dosežena stopnja inteligence pa ostane nespremenjena.
Po petdesetem
Najnovejše raziskave so pokazale, da možgani celo življenje proizvajajo vedno nove možganske celice, ki se medsebojno povezujejo, vseeno pa je za ohranjanje vseh sposobnosti potrebna možganska telovadba. Spomin najpogosteje začne pešati okoli 65 leta, lahko tudi prej, da pa bi bila pozabljivost čim manjša, vaši možgani pa čim bolj aktivni, jih trenirajte s križankami in drugimi miselnimi igrami.
