Z grozdjem ste lepši in bolj zdravi

Danes poznamo nešteto sort grozdja, ki velja za lahko in okusno živilo. Uživamo ga lahko kot posladek za osvežitev in malico, ali ko okrevamo po bolezni. Zavedati pa se moramo, da se najboljše od grozdja skriva v lupini in pečkah, zato je sadje bolj zdravo kot uživanje grozdnega soka.

Grozdje vsebuje dragocene sestavine, kot je grozdni sladkor, ki hitro preide v kri in daje energijo, minerale (kalcij, kalij, fosfor), beljakovine, aromatične substance, vitamine skupine B in vitamin C (vendar le eno dvajsetino vitamina C, ki ga najdemo v kiviju). Hranilna vrednost: 100 gramov grozdja vsebuje okoli 60 kalorij.

Minerali v grozdju predstavljajo pomembne sestavine za možgane, zobovje in kosti. Grozdje poleg tega spodbuja pretok tekočin skozi ledvice, mehur in sečevode, pospešuje delovanje črevesja in je učinkovito proti kopičenju sečne kisline, putiki, arteriosklerozi … Deluje čistilno, zaradi česar je pogosto na krožniku ob dietah. Žvečenje semen sprošča snovi, ki vplivajo na zmanjševanje holesterola. Ohranja gibljivost sklepov in zavira razvoj kariesa. Grozdna lupina je bogata z balastnimi snovmi, zato izboljšuje prebavo. Uživanje grozdja izboljšuje pretok krvi, povečuje kapaciteto srca in zmanjšuje obseg uničenega tkiva po srčni kapi. Izvleček iz listov trte rdečega grozdja krepi vene.

Temno grozdje je bolj zdravo
Rdeče in črno grozdje se razlikujeta od belega. Vsebujeta veliko bioflavonoidov, antioksidantov, ki nevtralizirajo proste radikale in tako varujejo telo pred rakom in boleznimi srca in ožilja. Prehransko najučinkovitejše so rdeče sorte grozdja s čim temnejšo lupino, ki vsebujejo največ flavonoidov, to so predvsem barbera, refošk, merlot, modra frankinja, jurka in izabela. Namizno grozdje je sicer prijetno aromatično in sladko, vendar prehransko šibkejše in med pridelavo intenzivno škropljeno. Še opozorilo: Polifenoli in tanini, ki jih vsebuje temno grozdje, pri občutljivih posameznikih povzročajo migrene.

Grozdje v prehrani uporabljamo v različnih oblikah, predvsem presno in kot sestavino sadnih solat, nadev za torte in dekoracijo različnih plošč. Lahko uporabljamo tudi toplotno obdelano grozdje, suho (rozine) in seveda grozdje, predelano v vino in vinski kis (za prelive, marinade in omake). Še beseda o rozinah: rozine so grozdne jagode, ki so izgubile vodo, ne pa tudi hranilnih snovi. Sultanine so rozine iz svetlega grozdja, temnejše, večje rozine, pa imenujemo korinte.

Grozdje hit kozmetične industrije
Grozdje je v zadnjih letih tudi zelo priljubljeno v kozmetični industriji, saj v nekaterih welnesscentrih ponujajo terapije z vinom in grozdjem, ki pospešujejo prekrvavitev, produkcijo kolagena in iz vezivnega tkiva odstranjujejo nečistočo, zaradi česar je koža čvrsta, sijoča in napeta. Vinoterapija pomaga pri odstranjevanju pigmentnih madežev, ki so posledica pretiranega sončenja, hormonskega delovanja in prehitrega staranja. Izvlečki iz grozdja se zato uporabljajo v kremah za obraz, maskah in pilingih.

Grozdje dobro operite
Grozdje je treba pred uživanjem tudi dobro oprati zaradi umazanije, plesni, kvasovk, onesnaženosti zraka in ostankov pesticidov. Oprano grozdje morate pojesti v enem dnevu. Grozdje se hitro kvari in na sobni temperaturi fermentira, zato ga je bolje hraniti v hladilniku, kjer ga lahko pri temperaturi  štiri stopinje Celzija hranite do dva tedna. Ko ga kupujete, izbirajte zrele, nepoškodovane jagode, ki se trdno držijo pecljev, seveda pa najbolj tekne pravkar utrgano.