Magazin > Lepota & telo
14 ogledov

Zdrave zagorelosti ni!

Zagorela koža je posledica zaščite celic pred poškodbo. Žurnal24 main
Vsaka porjavelost, ki je povzročena zaradi izpostavljanja UV-sevanju, ne glede na vir, je znak poškodbe, ker se koža s tvorbo kožnega barvila brani pred škodljivim delovanjem UV-sevanja!

O tem, kako sonce poškoduje kožo in kako se lahko pred soncem zavarujemo, smo se pogovarjali z mag. Ano Benedičič, dr. med., z Dermatovenerološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje.

Kako izpostavljenost soncu deluje na našo kožo?

Sončno sevanje vsebuje več različnih sevanj; za ultravijolično (UV) sevanje nimamo čutila in ga ob izpostavljanju ne zaznamo, kljub temu pa povzroča učinke na kožnih celicah in vlaknih v koži. Šele po izpostavljanju lahko opažamo bolj ali manj odložene posledice različnih molekularnih učinkov (na primer okvara popravljalnih mehanizmov celice, nastanek mutagenih fotoproduktov; tvorba prostih radikalov, ki povzročajo genske mutacije, kromosomske okvare, so citotoksični oziroma okvarjajo pomembne strukture celice, kot so membrane, mitohondriji in podobno; pa tudi pretvorba predstopnje vitamina D v aktivno obliko) na raznih tarčnih strukturah kože. Opazujemo lahko spekter navzven izraženih sprememb na koži: od okrepljene tvorbe kožnega barvila, prehodne zadebelitve kože in poznejšega luščenja, več ur odložene sončne opekline z rdečino ali celo razvoj mehurjev ... do znakov pospešenega staranja z gubanjem in krhkostjo kože, prosevanjem krvnih žilic ter različnih predrakavih stanj in razvoja različnih vrst kožnega raka po vrsti let izpostavljanja soncu.

Dermatologinja Ana Benedičič svari pred soncem.

 
Veliko staršev pravi, da otroci po kremah z visokim zaščitnim faktorjem (SPF) dobijo nekakšno reakcijo. Je to posledica visokega SPF ali česa drugega?
Vsekakor današnji pripravki z visokimi vrednostmi SPF na osnovi novejših UV-filtrov niso tako dražeči, kot so bili pripravki z najvišjimi vrednostmi SPF v preteklosti, ko so visoke vrednosti SPF dosegali z večjimi koncentracijami klasičnih UV-filtrov, kot je PABA (p-aminobenzojeva kislina). Novejši UV-filtri imajo tudi manjši potencial povzročanja alergij, kot ga ima denimo oksibenzon, pri katerem evropska zakonodaja zahteva označitev izdelka z opozorilom zaradi večje možnosti povzročanja alergij. Veliko reakcij, ki jih ljudje opisujejo po izpostavljanju soncu z uporabo varovalnih pripravkov za zaščito pred soncem, ni pravih alergij oziroma niso vezane na vsebnost določenih UV-filtrov, ampak so pogosteje odraz kombiniranega vpliva sonca, znojenja in drugih sestavin teh pripravkov, ki omogočajo njihovo stabilnost in obstojnost. Velikokrat lahko preprečimo ali omilimo tovrstne reakcije že z izbiro ustreznejše oblike pripravka, na primer gel oblike namesto mastne kreme.

 
 

Zaščita z varovalnimi pripravki tudi ob pravilni uporabi je še vedno le dopolnilo naravnim načinom, t.j. izogibanja izpostavljanja soncu med 10.-16. uro in uporabi zaščitnih oblačil, pokrival ter ustreznih sončnih očal.

 
Rak kože je vse pogostejši. V kolikšni meri se mu z rednim mazanjem z zaščitnim faktorjem lahko izognemo?
V avstralski raziskavi iz 90. let so ocenili, da bi z redno zaščito pred soncem od zgodnjega otroštva dalje lahko preprečili vsaj dve tretjini melanoma. Ocenjujejo tudi, da bi z redno zaščito pred soncem od otroštva dalje lahko preprečili skoraj štiri petine nemelanomskega raka. Redna učinkovita zaščita pred soncem pa mora vključevati vse tri glavne stebre, med katerimi je prvi izogibanje neposrednemu izpostavljanju soncu v času največje moči UV-sevanja, drugi uporaba zaščitnih oblačil in širokokrajnih pokrival ter sončnih očal in šele tretji steber, ki omogoča dopolnilno zaščito za predele, ki jih ni mogoče zaščititi na naraven način, so varovalni pripravki z zaščitnim faktorjem.

Namerno izpostavljanje soncu naj bo preteklost. © iStockPhoto

 
Koliko ur izpostavljenosti soncu na dan priporočate odraslemu človeku in koliko otroku?
Ne glede na starost priporočam NIČ ČASA NEZAŠČITENEGA IZPOSTAVLJANJA SONCU, še posebno ne v času največje moči UV-sevanja! In predvsem NIČ NENAMERNEGA NEZAŠČITENEGA IZPOSTAVLJANJA SONCU! Seveda pa smo ljudje dnevna bitja in potrebujemo tudi gibanje na prostem, ob čemer se izpostavljamo vsem klimatskim vplivom, tudi soncu. Ocenjujejo, da je nenamernega kar 80 odstotkov vsega izpostavljanja sončnemu UV-sevanju! Za nekatere je gibanje na prostem tudi v sončnem vremenu celo nuja, ker jim omogoči dohodek za preživetje ali izpolnjevanje dogovorjenih obveznosti. V takih razmerah je treba zavestno redno uporabljati vse možnosti učinkovite zaščite, da bi preprečili izražanje škodljivih posledic v bližnji ali daljni prihodnosti. Koža namreč ne pozabi: kopičenje okvar na molekularni ravni se bo prej ali slej izrazilo tudi z vidnimi spremembami pospešenega staranja soncu izpostavljene kože ali razvojem bolezni.

Kakšna zagorelost je zdravju najmanj škodljiva?
Dermatologi trdimo, da zdrave zagorelosti ni! Vsaka porjavelost, ki je povzročena zaradi izpostavljanja UV-sevanju, ne glede na vir, je znak poškodbe, ker se koža s tvorbo kožnega barvila brani pred škodljivim delovanjem UV-sevanja! V solariju se izpostavljamo velikim količinam dolgovalovnega UVA-sevanja, ki prodira globoko v usnjico in močno
 

Preberite še:

Zakaj zaščitni faktor?

Solarij spodbuja nastanek kožnega raka

stara kožo, zaradi svoje valovne dolžine pa vpliva tudi na kožno barvilo melanin in povezujejo ga tudi z razvojem najnevarnejše vrste kožnega raka, melanoma. Zato bi tudi pri nas morali biti solariji označeni z opozorilom o škodljivosti in raba solarija bi morala biti prepovedana mladoletnim!
Edina varna porjavelost kože je navidezna zagorelost zaradi uporabe nekaterih samoporjavitvenih sredstev, ki so naravna sestavina kože in po nanosu ne prodirajo v globino kože, ampak ostajajo v vrhnjih mrtvih plasteh vrhnjice. Seveda taka porjavelost popolnoma nič ne ščiti pred soncem.

Razlike velike v ceni in kakovosti
Cena sredstev za sončenje ne odraža kakovosti, pa ugotavljajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije, ki je predstavila vseevropsko analizo 62 sredstev, med katerimi jih je 16 naprodaj tudi v Sloveniji.
Kot najboljša se je izkazala Cien Sun (naprodaj v Lidlu), na dnu lestvice pa je pristal Lancasterjev zaščitni sprej za sončenje, ki je skoraj devetkrat dražji od prvega. Na lestvici teh 16 izdelkov je razlika med najcenejšim in najdražjim sredstvom skoraj 20-kratna.

V primerjavi 62 sredstev ima največji delež pri oceni kakovost filtrov za zaščito pred sončnim sevanjem UVA (ki prodira globlje v kožo) in UVB (ta je poznan po navedbi faktorja SPF, srednja zaščita pa pomeni SPF od 15 do 25). Rezultati kažejo, da so možna zelo velika odstopanja. Če je bil na sredstvu naveden na primer faktor 15, je lahko dejansko znašal 43 ali 7,1. je orisal. Rekordno odstopanje dejanskega faktorja od navedenega na izdelku se je razlikovalo za 61 odstotkov.

V analizi sta letos sodelovala tudi dva izdelka iz Slovenije. Izdelek Sun Mix se je izkazal za povprečnega, njegova največja težava pa je prešibak filter za sevanje UVA. Imena drugega slovenskega izdelka v ZPS še niso želeli razkriti, saj bodo z njim zaradi bistvenega odstopanja rezultata od navedb na embalaži opravili še eno analizo.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.