Lopovi, ni me doma!

Nekaterim se je že zgodilo, da so jih ob vrnitvi s potovanj pričakala vlomljena vrata, prazni predali in navrtan hišni sef. Vsako leto pred sezono dopustov v časopisih prebiramo, kako tatovom preprečimo, da bi ugotovili, da nas ni doma. Kaj pa, ko gremo na letališče in lahko marsikdo prebere, kdo smo in kje živimo ter mirno počaka, da družina odleti čez lužo v San Francisco? Potem se lahko brez stresa zapelje na naše dvorišče in sosedom reče, da je daljni sorodnik, ki bo skrbel za rože v naši odsotnosti. Seveda, bodo rekli, koristno je in pomirja.

Strokovnjaki sicer pravijo, da morate imeti izredno smolo, da se vam to zgodi, se pa dogaja. Obstajajo celo organizirane tolpe, ki na letališčih prežijo prav na takšne podatke, medtem ko osmoljenci v gneči čakajo na prijavo leta. Zato velja kljub vsemu biti previden, sploh, ker je tveganje, čeprav zanemarljivo, povsem nepotrebno. Kartica z nujnimi podatki je lahko tudi v notranjosti prtljage, na zunanji nalepki pa je lahko samo kartica s podatki o vašem hotelu, potovalni agenciji in destinaciji.

Preprosto in varno
Še varneje pa je, če uporabite preprost in učinkovit sistem, na primer I-Track, s katerim lahko označite vašo prtljago (potni list ali ostale dragocenosti, če želite) in vam pri tem ni treba razkriti nikakršnih osebnih podatkov. Gre za preprosto številčno kodo, s katero opremite želeni predmet, ki ga bo letalsko osebje brez težav izsledilo, če se bo izgubil. Koda je povezana s komunikacijskim sistemom letalske družbe, lahko pa do njega dostopate tudi prek interneta, spletne pošte ali 24-urne SOS linije za izgubljeno prtljago.

Registracija vas bo stala deset funtov, nato pa boste dodali še nekaj funtov za enoletno uporabo sistema. Za marsikoga nepotreben strošek, za bolj previdne dobrodošlo in učinkovito.