V igri je šest epizod in igralnost je izvrstna. Hudobce ni težko razmetati kot lego kocke, naboji primejo, kot je treba. Seveda je največji zakon mrežna različica. Ko se pred tebe prikotali za dvonadstropno hišo velika pošast ali pa za manjši blok velik robot, nastane drama. In to je bistvo špila, ki obljublja natanko to: za vojno proti zverinam potrebujete pomoč!
Celih deset let je trajalo, da je LP2 ugledal luč trga po dogodkih iz prve franšize Planet: Extreme Condition. Vsakič, ko dobim v roke drugi ali tretji del kake tretjeosebne streljačine, sem na trnih. Spomnim se prejšnjega dela. Ledeni planet je v drugem delu džungla. Pošasti so pošasti, vprašanje piscev je, koliko domišljije imajo, in vprašanje programerjev, kako bo na koncu vse skupaj izpadlo.
Skrb pri LP2 je odveč. Domišljija je ušla nadzoru in sluzasti velikani z dolgimi repi padajo lahko tudi tako, da v njih izstrelite sidrno puščico, splezate grdobi v usta in želodec ter sovražnika načnete in pokončate od znotraj. In kar je najlepše: to lahko počnete v lokalnem ali mrežnem okolju, skupinsko ali solo. Mlatenje brez meja.
