Metka Albreht: Dojila je skoraj tri leta

Kako ste se odzvali na novico, da ste noseči?
Najprej sem pomislila, joj, pa ne že zdaj, če je treba še do konca urediti stanovanje! Po pol ure, ko sem malo prišla k sebi, pa sem bila zelo vesela. Kakorkoli že, nosečnost je vedno vesel dogodek. Malo je hecno, ker podvomiš, ali je test za nosečnost res pokazal pravilno in bi najraje kupil še enega.

Je bila nosečnost načrtovana ali presenečenje?
V bistvu ni bila ne eno ne drugo. Rekla sva si, če bo, bo, če ne, pa tudi prav. Nisva posebej delala na otroku. S Tomažem sva bila že tako dolgo skupaj, tako dobro sva se poznala, oba sva bila dovolj stara in dovolj zrela, imela sva dobri službi, tako da ni bilo razloga, da otroka ne bi obdržala.

Za mnoge je nosečnost najlepše obdobje njihovega življenja. Tudi za Metko velja enako.

Je bila nosečnost naporna?
Ne, nosečnost je bila zelo neproblematična. V bistvu lahko rečem, da je bilo to moje najlepše obdobje v življenju. Takrat ženska dobesedno zacveti. Jaz sem imela ogromno energije in sem delala dobesedno do zadnje ure, preden sem šla rodit. Med nosečnostjo sem se zelo dobro počutila. Sicer pa sem vedno zagovarjala mnenje, da nosečnost ni bolezen in jo je treba tako tudi jemati.

Kaj pa sam porod?
Porod se je zgodil izjemno hitro, saj je Alina privekala na svet tri tedne prezgodaj. Zato pravzaprav ni bilo časa za premislek. Tomaž me je nekaj ur pred porodom odpeljal v službo, da sem uredila še zadnje stvari, tako da na koncu v službi nihče ni verjel, da sem na isti dan tudi rodila.

Je bil Tomaž zraven?
Ja, seveda. Imela sem carski rez, vendar bi želela, da je pri porodu, tudi če bi rodila po naravni poti. To zame sploh ni bilo vprašanje, pa tudi Tomažu je bilo samoumevno, da je zraven.

Metka in Alina stilirata skupaj. © iStockPhoto

Kako vam gre usklajevanje materinstva in kariere?
Sploh ni noben problem. Alina je od tretjega meseca dalje ''delala'' z mano. Vedno je bila v mojem naročju in je zaradi nenehnega stika z mano tudi zelo hitro spregovorila. Pogovarjali sva se, katero obleko ali barvo bova izbrali. Nikoli ne bom pozabila, kako je pri rosnih desetih mesecih z mano vstopila v trgovino in prodajalke pozdravila z ''Dan'', da so bile popolnoma osuple. Nisem je želela odtrgati stran od sebe in zdaj se zaradi tega občudujem. Zdi se mi neverjetno, kako mi je takrat uspevalo ves ta čas prebiti z Alino in zraven opravljati še službo. Nikoli pa mi ni bilo težko, ker sem vedela, da hčerki s tem dajem veliko doto za prihodnost.

Kakšna je po vašem mnenju pravilna vzgoja?
Otrok in mama morata biti povezana, mama mu mora dajati čim več ljubezni. Meni so očitali vse mogoče, recimo da bo Alina scrkljana, da se ne bo mogla odcepiti stran od mene, da ne bo zdržala v vrtcu. Danes pa je Alina brez problemov v varstvu. Z mano je prebila dve leti in pol, potem smo jo vsi skupaj celo poletje pripravljali na to, da bo morala oditi v varstvo. Ko sem jo prvič pripeljala, sem pol ure ostala z njo, potem pa je brez problema zdržala sama. Vse to pa je bilo tako enostavno zato, ker je Alina vedela, da bom prišla ponjo. Dober odnos med otrokom in mamo temelji na zaupanju. Zato tudi zagovarjam dolgo dojenje, sama sem Alino dojila dve leti in enajst mesecev.

Pri Metki doma je bilo veliko ljubezni. © iStockPhoto

Se pri vzgoji zgledujete po lastnih starših?
Sama se vedno ravnam po občutku, je pa res, da jabolko ne pade daleč od drevesa, zato sem verjetno zelo podobna svoji mami. Pri nas doma je bilo zelo veliko ljubezni in topline, veliko smo bili skupaj. Mama je bila vedno z nami, tako da smo skupaj kuhali in pekli. Mama nikoli ni bila stroga, nas je pa vedno zelo zaposlila, da nismo mislili na neumnosti. Tako sem že kot majhen otrok vlagala paprike, kumare, delala rezance. Mislim, da je pravilno, da otroka zaposliš in da ga vključuješ v športne dejavnosti, s tem mu privzgojiš delovne navade, ki mu kasneje pridejo še kako prav.

Kako ste se odločili za dekličino ime?
Alina je bilo moje ime za punčko že od srednje šole. To je rusko ime, zato sva s Tomažem pregledala knjigo imen in našla še nekaj drugih imen. Ko se je punčka rodila, pa ji je najbolj pristajalo ime Alina.

Se vam zdi, da ste se po rojstvu otroka spremenili?
Morda sem malce bolj umirjena, vendar sem bila že pred tem rada doma. Imam službo, pri kateri sem nenehno v stiku z ljudmi, zato mi potem paše biti doma z družino.

Kaj pa odnos med vami in Tomažem, se je po Alininem rojstvu kaj spremenil?
Meni se zdi, da se je samo še okrepil. Včasih, ko sediva na kavču in se objameva, Alina pa se igra, z ljubeznijo gledava to punčico, ki je najina in tako hitro raste. Vse to odnos le okrepi.

Že razmišljate o naslednjem otroku?
Sama si želim tri otroke, kar pa je pri trenutnem življenjskem tempu nemogoče. Če bi imela v tem trenutku še enega otroka, mu ne bi mogla dati tako veliko, kot sem dala Alini, toliko časa in energije. S Tomažem namreč meniva, da so babice samo za sladke trenutke in ne pazijo na otroke zato, ker jih morajo. Zato bo Alina pri starih starših prespala šele, ko si bo to sama izrecno zaželela, nikoli pa je ne bi poslala drugam zato, da bi imela sama mir.