Enega izmed redkih sončnih dni smo s prijatelji izkoristili za kolesarjenje. Nikoli nisem bila kaj
prida športnica, tokrat pa me je nekaj zagrabilo in sem si kupila novo kolo ter vso mogočo opremo
za zraven, da sem bila videti kot kaka profesionalka. Prve težave sem imela že pri samem odhodu od
doma, ko sem nekajkrat pogrnila pri zapenjanju čevljev na pedale in so me prijatelji v smehu
pobirali s tal. K sreči nisem obupala, saj mi je že kmalu kazalo precej bolje in smo se ubrano
peljali kilometrom naproti.
Damjan je ves čas vozil za menoj, jaz pa za Brigito, ki je pred mojimi očmi napenjala svoji
ritnici, s katerima je drgnila po svojem sedežu. Nasmehnila sem se ob misli, da gledam prijateljico
v rit, in se v istem hipu spomnila, da verjetno Damjan za menoj neznansko uživa. Bila sem malce
zlobna in se nalašč sklonila še bolj naprej ter napela zadnjico, odeto v ozke kolesarske hlače.
Damjan je zadaj zastokal in se delal, da je to od bolečih nog, kar pa seveda ni bilo res.
Vozili smo precej umirjeno, tako da še mene niso bolele. Po dobri uri smo se ustavili v gostišču na
vrhu blažjega klanca in si privoščili osvežilno pijačo. Damjan me je ves čas gledal in se mi
smejal, sama pa sem še kako dobro vedela, zakaj.
Po povratku nazaj smo kolesa zapeljali v lokalni klub, saj smo jih želeli imeti tam
pripravljena vso sezono. Od doma smo vzeli oblačila za preoblačenje ter pripomočke za prhanje, saj
imamo v klubu lepo urejene kopalnice. Damjan je poskusil srečo in me povabil k sebi, da bi
varčevala z vodo. Uh, kako je bil presenečen, ko sem gola stopila v njegovo kabino in zaprla vrata.
Vprašala sem ga, ali morda ni mislil resno, ker jaz sem po naravi borka za čisto okolje.
|
© iStockphoto |
Z rokama sem se naslonila na pipo v steni in napela svojo seksi ritko proti njemu. Želela sem ponazoriti kolesarsko pozo, kar mi je precej dobro uspelo. Bila sem deležna kar nekaj njegovega vzdihovanja, končno pa se je tudi toliko opogumil, da me je pobožal po ritnicah. Pa ne samo z rokama, saj sem med ritnicama čutila še nekaj tretjega. Verjetno mu je stopil že, ko sem vstopila v kabino in ga je s težavo z rokama tiščal navzdol.
Zdaj to ni bilo več potrebno, saj sem ga dobesedno povabila nase in čakala, da zakolesari na meni. Moja ramena so postala krmilo kolesa, ritnici pa turistični sedež. To so tisti lepi oblazinjeni in udobni sedeži na kolesih, ki imajo ponavadi spodaj nekaj vzmeti. Pedalov mu nisem mogla ponuditi, a je vseeno kar spodbudno zapeljal naprej.
Bila sem še vsa spolzka od mila, kar je le še olajšalo najino skupno vožnjo. Sprva je sicer njegova batina nerodno zdrsela med bregovoma ritnic in zdrknila na moj križ, kjer se bohoti prelep tatu, že v drugem poskusu pa se je uspešno spustil v dolino in našel prehod do mesta, kjer sem si ga že neznansko želela. S prsti sem poiskala korenjaka, ki je šaril med mojimi nogami, in ga povedla na pot slave, nato pa se zopet oprijela kovinske pipe pred seboj. Stisk njegovih rok na mojih ramenih se je konstantno večal s prodorom njegovega korenjaka v mojo lakomnico, ki se je precej namasirala na neudobnem sedežu kolesa, zato je bilo to zadnje dejanje popolno nasprotje trpljenja, ki sem ga doživljala med vožnjo. Večkrat sem pomislila, kako lahko fantje govorijo, da nam sedež prija, saj se na njem pohotno drgnemo in prihajamo. Kakšne neumnosti!
Je pa bilo vse popolnoma drugače pod tistim tušem, kjer sva zaigrala vožnjo kolesa v poletni plohi in resnično prihajala ter se trudila ostati tiho, saj so najini prijatelji ravno hodili po kopalnici in spraševali Damjana, ali bo kmalu, da bi šli na pivo.
