Sram me je priznati, toda pristala sem v programu za odvajanje od drog in alkohola. Tik preden pa
sem s terapijami zaključila, se je izkazalo, da bi utegnila postati odvisna od nečesa drugega.
Svoje krize v centru sem ponavadi reševala s seksom, ki ga je bilo dobiti pri varnostnikih, saj
moških na našem oddelku ni bilo. Še posebej čuten odnos sva razvila s Tomažem, ki se je delal, da
bi mi samo rad pomagal, v resnici pa je užival v nočeh, ko so njegovo moškost grele moje vroče in
tresoče se ustnice.
Zares nenavadno se mi je zdelo, da mi to pomaga, toda očitno se je telo skupaj z možgani
takrat usmerilo samo na trdega tiča, ki je bil v mojih očeh edino zdravilo. Do pred kratkim sem
bila čista že pet let in prav nikoli mi ni bilo žal za to drugo terapijo.
Še vedno kadarkoli srečam katero od prijateljic, ki se od opojnih substanc niso uspele
odvaditi, jim svetujem, naj se poslužijo izjemno prijetne terapije, ki se imenuje seks. S Tomažem
sva ostala intimna tudi po mojem odhodu iz klinike. Preselila sva se v skupno stanovanje, kjer sva
še velikokrat ponovila svoje nočne igrice.
Bil je vikend kot vsak drugi, a s to razliko, da sva šla ven in si privoščila malce zabave.
Ker že precej dolgo nisem spila niti kapljice alkohola, seveda nisem bila ravno najbolj navdušena
ob pogledu na mladino, ki se je opijala in se brezskrbno zabavala pred mojimi očmi. Tomaž je to
opazil in želel domov, toda nisem mu hotela kvariti zabave, zato sva ostala. Pred stranišči sem se
zaletela v fanta, ki je imel v roki vodko, ta pa se je polila po moji roki. Podzavestno sem si
obliznila prste in nato takoj vedela, da sem storila napako. V ustih mi je zagorelo, grlo se je
osušilo in ne da bi kaj dosti razmišljala, sem mu potegnila kozarec iz rok ter ga izpila do dna. V
glavi so se mi začele predvajati prave risanke in ves svet je nenadoma postal za nekaj odtenkov
lepši. Ko je videl, kako sem z velikim užitkom popila, je brž naročil še enega in niti pod razno se
ne spomnim, kdaj sva končala na stranišču.
|
Spet sem nazaj na zdravljenju. © iStockphoto |
V hipu sem podoživela vse tiste večere s Tomažem in vse neverjetne občutke, ki so mi pripomogli, da sem se znebila zasvojenosti. Ugotovila pa sem nekaj povsem drugega. Do Tomaža nisem čutila pravzaprav ničesar. Niti kančka slabe vesti nisem občutila, medtem ko mi je neznani ljubimec potisnil svojega korenjaka v navlaženo špranjico in izdihnil tik za mojim ušesom. Naslonjena na kotliček sem premišljevala o tem, kako živim s Tomažem samo zaradi tega, ker sem se ga tako prekleto navadila in sem se ob njem počutila varno. Nisem ga ljubila, prav tako ne tistega fanta, ki je tako neumorno plezal po meni v stranišču nočnega lokala. Ni jih bilo malo, ki so potrkali na vrata, upajoč, da bo kmalu prosto in se bodo lahko olajšali.
Vse višje je lezlo moje krilo in vse bolj so me žulile tangice, ki so bile potisnjene v stran, da je bilo dovolj prostora za njegovega korenjaka. Jaz pa sem v tistem trenutku mislila le na prekleto pijačo in kako bom čim hitreje prišla do nje. Neutrudni ljubimec je vse močneje silil name in globoko v sebi sem vedela, da ne delam prav. Toda tako lepo mi je bilo, da sem celo stopila na tla, si potegnila hlačke z riti in mu jo obrnila pred debelega tiča, ki ni potreboval veliko časa, da je bil spet nazaj v moji pohotnici. Tako sem se nastavljala, kot da se ne bi dala dol že več mesecev in povsem odmislila Tomaža, za katerega pa mi ni bilo prav nič žal. Zavedala sem se, da me je popolnoma izkoristil za svoje potrebe, pozneje pa sem se tako navezala nanj, da brez njega nisem mogla več.
V trenutku, ko me je zapeklo okoli anusa, sem se odločila, da ga zapustim in si uredim svoje življenje. Želela sem si še več takšnih večerov, ko punca lahko upa, da bo ulovila novega tipa in se z njim poveselila dolgo v noč. Bila sem popolnoma popackana od njegove sperme, njega pa že nekaj časa ni bilo nikjer več blizu. Skozi vrata me je zaprepadeno gledalo nekaj oči, ko sem se brisala s straniščnim papirjem, nakar sem sunkovito zaprla vrata. Usedla sem se na školjko in se spraševala, ali si tega zares želim. Še vedno mi ni bilo žal, prav uživala sem, a ni bilo prav in to sem sklenila popraviti. Tisti večer sem se še vrnila k Tomažu, danes pa nisva več skupaj. Spet sem na zdravljenju in se smilim sama sebi.
Ah no, morda pa bo zopet prišel kakšen zanimiv varnostnik ...
