Magazin
770 ogledov

Na dopustu sem bila poredna

(Foto: Shutterstock) Žurnal24 main
Ljubim svojega moža in zares težko bi našla prave besede, s katerimi bi upravičila dejanje, ki sem ga zagrešila to poletje.

Doma je vedno vse napeto do zadnje minute, služba, gospodinjstvo in še otroka. K sreči sta oba že tako velika, da si ne želita več z nama na morje in sta raje ostala pri moji materi. Končno sva po dolgih letih spet občutila, kako je zares uživati daleč stran od doma, pod milim soncem in ne načrtujoč, kako bova zvečer kaj počela v postelji. Prav vsak dan sva začinila s seksom in počutila sem se, kot bi se ponovno rodila. Z vsakim dejanjem mi je dajal vedeti, kako zelo me še vedno ljubi in obožuje, jaz pa sem mu vse to z veseljem vračala.

Vse dokler nisem po nesreči med jutranjim tekom naletela na postavnega atleta. Mož ni maral teči, zato sem to počela sama. Vljudno me je pozdravil na tekaški stezi in me v angleščini vprašal, od kod sem. Povem, da iz Slovenije, on pa, da ne ve natanko, kje je to, a da se mu zdi, da je blizu Srbije, od koder je doma njegov prijatelj, ki živi na Nizozemskem. Spoznava se, si seževa v roke, pogleda preskočita in to je to. Za tisti dan.

Toda že naslednje jutro komaj čakam, da se zdani in lahko stečem pod okrilje dreves, ki so prekrivala tekaško stezo. Morje se peni nekaj metrov stran od mene, zrak je čudovit in tam pred menoj se od daleč približuje znana postava. Seveda gre za postavnega Nizozemca, ki se prešernega nasmeha ustavi tik ob meni. Tokrat sva že bolj odprta, on pohvali mojo postavo, jaz njegove prsi in roke in tako se zapleteva v klepet. Stečem, on z menoj, po nekaj metrih pa se že šaliva in si meriva mišice.

S prstom mi pokaže kotiček, kamor se hodi kopat, in ko ugotovim, da je precej skrit, mi umazane misli ne dajo, da ga ne bi zavedla. Sprva samo poskusim, do kod smem, ko pa vidim, da je zagret, mu za skalami padem v objem. Ne govoriva več veliko, le še poljubljava se in slačiva drug drugega. Njegovo telo je zares kot od Boga izklesano, moje pa drhti in si želi njegovih dotikov. Za hip pomislim na moža, a zares le za hip, že naslednji trenutek pa se spet povsem predam moškemu, ki ga komajda poznam.

© iStockphoto

 
On ne izgublja besed po nepotrebnem in že tlači svojo dlan z dolgimi prsti med moje noge, ki se takrat še nekoliko stiskajo skupaj. Pohota, ki se nabira v meni, omehča stisk stegenskih mišic in ga spusti mimo. Začutim njegovo roko na svetem mestu, kamor sme le moj mož, in pomislim, da počnem veliko neumnost. Toda tako daleč sem že, da se ne izplača delati fine, in pomislim, da bi mi bilo zares žal, če se ne bi spoznala z njegovim postavljačem med nogami.

Fafanje mi ni tuje, a drugega kot moževega še nisem imela v ustih. Skupaj sva že pol življenja, pa ga še nikoli nisem prevarala. Nikoli do tega trenutka. V bistvu Nizozemca nisem jemala kot ljubimca, s katerim varam svojega moža, pač pa bolj kot razvedrilo, dodatek k dopustu. Šele ko je prvikrat prodrl vame, sem pomislila na to, kako veliko sranje sem naredila. Do tistega trenutka, ko moja češplja še ni poznala drugega tiča, je bilo vse v redu, ko pa je napolnil njeno vlažno ustje, se je vse skupaj spremenilo. Varala sem, kolikor sem bila dolga in široka, in to počela z velikanskim užitkom.

Po eni strani me je močno pekla vest, po drugi pa sem uživala kot še nikoli. Skušala sem ga prijeti za prodirajoči ud in ga z roko voditi k sebi, čeprav mu je šlo tudi brez mene zelo dobro od rok. Z velikimi rokami je mesil moji dojki in se mi smejal v obraz. Verjetno se mu je zdel smešen moj izraz na obrazu, ki je govoril, da ne vem, kaj počnem.
Nekaj mi je pravil v nizozemščini, nato pa je nenadoma potegnil korenjaka iz češplje, ki je sladko cmoknila in se prestavil višje nad mene. Skozi zasanjane oči sem videla, kako si ga meče na roko tik nad mojimi joški, že naslednji hip pa mu je prišlo po njih in celo po mojem obrazu, preko ust, nosu pa vse do čela.

Medtem ko si je vlekel tekaške hlače na rit, se mi je zahvalil za lepo jutro, nato pa izginil. Ni mi ostalo drugega, kot da se vržem v vodo in sperem svinjarijo s sebe. Slano morje pa nikoli ne bo spralo občutka krivde, ki ga bom vse življenje nosila s seboj.
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.