Otroci so na poti zahtevni, vznemirjeni, nemirni, radovedni in še marsikaj, zato se morajo starši oborožiti s potrpljenjem. Na poti je treba paziti, da se otrokov ritem čim manj spreminja, še posebej glede prehranjevanja in spanja. Priporočljivo je, da gre otrok pred potovanjem v posteljo bolj zgodaj, stvari morajo biti že spakirane in zjutraj mora ostati dovolj časa za miren zajtrk. Na pot se odpravite zgodaj, ko še ni sončne pripeke. Če potujete z avtomobilom, naj bodo stvari zložene tako, da so tiste, ki jih na poti potrebujejo starši in otroci, vedno na vrhu. Avtomobilska stekla zasenčite in se izogibajte sunkovitim zavojem.
Najbolje je, da otrok v avtomobilu sedi na zadnjem sedežu v desnem kotu v svojem varnostnem stolu. Če je majhen, je dobro, da eden od staršev sedi poleg njega. Nikakor naj ne sedi na sovoznikovem prednjem sedežu, še posebej, če je opremljen z zračno blazino, ki lahko v primeru aktiviranja otroka zaduši. Otrok naj bo tudi pri najkrajših vožnjah pripet z varnostnim pasom, seveda pa morajo biti zgled tudi starši.
Otrok hoče zabavo
Smotrno je s seboj vzeti odejo in vzglavnik, saj nekateri otroci pot radi prespijo. Dokler je otrok buden, zahteva zabavo, zato ne pozabite na pot vzeti dude in njegove najljubše igračke, pripravljene pa imejte tudi druge, če se bo kakšne naveličal. Osnovno pravilo ob tem je, da otrokova zabava ne sme ogrožati vožnje, zato balon ali piščalka zagotovo nista najboljša izbira.
Skupaj z otrokom se lahko na daljši poti zabavate s petjem, opazovanjem okolice, raznimi besednimi igrami, štetjem prometnih znakov, avtomobilov … S seboj lahko vzamete glasbo in otrokove priljubljene pravljice, ki jih bo med vožnjo nemoteno poslušal. Seveda lahko z dovolj starimi otroki čas izkoristite tudi za prijeten družinski pogovor o vseh stvareh, za katere sicer ni časa.
Hrana za "pod zob", ne za želodec
Ko gre za hrano, je treba vedeti, da jo otroci bolj potrebujejo za "pod zob" kakor za želodec, saj nekateri ne prenehajo grizljati celo pot, nekatere pa je treba malce posiliti s hrano, pri čemer ni treba pretiravati, saj bo otrok sam povedal, kdaj je lačen. Majhnega otroka je lahko nahraniti, najmanj težav pa imajo matere, ki dojijo. Večjim otrokom je treba pripraviti hrano, ki se ne drobi, ni mastna ali sočna, saj so posledice takšnega obroka hitro vidne na otroku in vseh sopotnikih. Najboljša je suha hrana in sadje, ki ni pretirano sočno. Ob obilnejših obrokih se je treba ustaviti in jih v miru použiti. Za pitje je najprimernejši malce oslajen čaj v termovki ali sokovi v tetrapaku.
Da bi se izognili slabosti in bruhanju, izkušeni vozniki avtobusov priporočajo, naj otrok prvo uro vožnje ničesar ne je. Med daljšim potovanjem se je treba večkrat ustaviti (na dve uri) in se razgibati skupaj z otroki. Ob postankih naj izstopajo in vstopajo v avto z varne površine, stran od vozil in prometa.
Potovalna lekarna
Od drugih nujnih stvari ne smemo pozabiti na higienske robčke za brisanje rok, toaletni papir, ekološke vrečke za odpadke, papirnate brisače, za manjše otroke pa tudi rezervne dude in stekleničke ter plenice za enkratno uporabo.
O jemanju tablet proti slabosti in drugih zdravil se je treba posvetovati s strokovnjakom. V popotni lekarni pa ne smejo manjkati zdravila proti bolečinam, povišani telesni temperaturi, mazila proti opeklinam, sredstva proti pikom in alergijam, nekaj sterilnih gaz, obliži, termometer in dezinfekcijska sredstva za rane. V higiensko bolj problematičnih krajih je treba vodo oziroma hrano prevreti in prekuhati, hrano pa pripravljati zgolj z ustekleničeno vodo. Tudi pri umivanju zob je treba paziti, da otroci vode izpod pipe ne pogoltnejo, saj lahko že manjše količine povzročijo težave.
Če so otroci majhni in se starši nikakor ne morejo upreti popotni strasti, naj se raje odpravijo v dežele z višjim higienskim standardom, varnejšim prometom in boljšo zdravniško oskrbo. Srečno pot.
