V Vipavski dolini, ki je najbolj bel vinorodni okoliš vinorodne dežele Primorske, se da pridelati
in donegovati izjemna vrhunska vina, je ugotovitev, zaradi katere bo večer revije Vino pri
Sutorjevih v Podragi ostal zapisan kot nepozaben. Ugotovitev je toliko bolj razveseljiva zato, ker
se v zadnjem času precej pogosto postavlja vprašanje, kaj se dogaja v Vipavski dolini oziroma zakaj
se kljub potencialu terroirja, ki bi v določenih primerih lahko šel celo čez potencial Burgundije,
Vipavci še vedno nekako lovijo. No, pri Sutorjevih (lat. sutor pomeni čevljar) se ne! Oni znajo,
kar so potrdila vsa vina, od prvega chardonnayja letošnjega letnika, ki se šele rojeva v lesenih
sodih, pa vse do zadnjega (in vmes še vseh 14 preostalih) arhivskega merlota letnika 1992.
Nepozabne večere revije Vino bi prav lahko naslovili tudi Nedosegljivi, saj veliko tistih, ki
bi se želeli udeležiti večera, tega ne more storiti, ker je število mest vedno omejeno. Tako so
gostje teh večerov le tisti srečneži, ki na točno določen dan in ob točno določeni uri dobijo zvezo
z uredništvom, ki potrjuje rezervacije do zasedbe mest; ponavadi to pomeni kakih 15 minut in okoli
20 gostov. Teh 20 srečnežev je tako minuli petek s Primožem Lavrenčičem, ki skupaj z bratom Mitjem
vodi družinsko posestvo, tako popotovalo po Sutorjevih kleteh in vinih. Popotovanje s Primožem je
bilo nadvse zanimivo, saj je poleg tega, da je velik vinogradnik in vinar, tudi izjemen vodič, pri
katerem ima vsak zakaj svoj zato; del "krivde" verjetno nosi tudi Primoževo odlično poznavanje
vinogradniške (in vinarske) teorije, ki jo predava tudi na Univerzi v Novi Gorici.
Na tem nepozabnem popotovanju smo tako recimo izvedeli, da so vsi njihovi vinogradi urejeni
po starem vipavskem načinu, da je chardonnay zaradi pečata terroirja tista sorta, s katero bi lahko
pritegnili pozornost tujcev, da lahko v naslednjih nekaj letih pričakujemo prvi zelen Sutor, da je
laški rizling sorta Primoževega očeta, da Primožu sauvignon kot sorta ni ravno najbolj pri srcu,
čeprav daje izjemne rezultate, zato pa mu je toliko bližja oziroma najbližja Burja, pa ne tista, ki
se z vsem svojim dostojanstvom pogosto spusti med Vipavce, ampak bela zvrst, v kateri se prepletajo
laški rizling, malvazija in rebula. Zato tudi ni presenetilo, da se je večino tistega nepozabnega
petkovega večera vse bolj ali manj vrtelo okoli nje – najprej smo jo diagnosticirali, in sicer
tako, da smo v zvrsteh, kjer sta se prepletali po dve sorti (laški rizling-malvazija, laški
rizling-rebula, malvazija-rebula), iskali manjkajočo sorto, potem pa smo se sprehodili še skozi
njeno vertikalo – od prvega, letnika 2003, pa vse do zadnjega, letnika 2006.
Vsa Sutorjeva nepozabna vina:
Chardonnay, 2007, suho
Sauvignon, 2007, suho
Modri pinot, 2006, suho
Merlot, 2006, suho
Diagnoza Burje – tri različne kombinacije sort letnika 2007
Burja, 2006, suho
Burja, 2005, suho
Burja, 2004, suho
Burja, 2003, suho
Chardonnay, 1999, suho
Chardonnay, 1994, suho
Sauvignon Primus, 2000, suho
Merlot, 2000, suho
Merlot, 1992, suho
Na prepihu pri Sutorju
Večer pri Lavrenčičevih, ''po domače'' pri Sutorjevih, bo ostal v spominu kot nepozaben večer predvsem zaradi Burje in potrditve občutka, da se v Vipavski dolini vendarle da ... In to vrhunsko!