Ne glede na to, kako je otrok razvil jok in zaradi česa najpogosteje joka, lahko starši njegove izpade s veliko potrpljenja odpravijo. Pred samimi solzami in mrščenjem je običajno slišati besede ''jaz hočem'', '' jaz rabim'', ''ali lahko dobim'' in druge zahteve, ki jim sledi odgovor ''ne'', nato pa pride na vrsto jok in stok.
Kljub razumevanju lahko to tudi najbolj potrpežljivega starša razjezi in spravi ob pamet do te mere, da nenehno popušča pred otrokovimi zahtevami, samo, da se ''galama'' neha. Takšen jok se lahko začne že pri drugem letu, čeprav gre v tem obdobju predvsem za predverbalno komunikacijo, ki kombinira jok in novo naučene besede, da bi lahko otrok izrazil potrebo.
Orodje manipulacije
Pediatri in psihologi takšno ''cmevkanje'' označujejo za strategijo, ki jo otroci uporabljajo, da bi bilo po njihovo. To ne pomeni, da ne jokajo tudi zaradi drugih razlogov, kot so utrujenost, prizadetost ali kakšno drugo čustvo, vendar pa je to orodje, ki ga malčki primarno izkoriščajo za manipuliranje.
Starši, ki imajo težave z jokavim predšolcem, morajo zato biti vztrajni in dosledni v izvajanju postavljenih pravil in mej, ki so povezani s takšnim vedenjem. Če je odgovor na otrokovo zahtevo umirjen ''ne'', mora tako ostati ne glede na vso dramo. Če otrok zahteva čokolado pred zajtrkom tudi nekaj dni zapored, je treba vztrajno ponavljati, da se čokolada ob tem času ne je, dokler otrok ne bo dojel, da ''ne'' pomeni ''ne''.
To, kar pri otrocih ne deluje, so odgovori ''Naredi, kar sem ti rekla'', saj na neki način odpira možnost, da vas otrok prisili, da mu dovolite početi tisto, kar želi. Tudi odgovor na zahtevo ''Morda kakšen drug dan, velja?'' bo otrok razumel kot poziv, da na ''velja?'' lahko odgovori z ''ne, ne velja, čokolado hočem zdaj''. Če rečete ''ok, ampak samo dva koščka'', ste opogumili otroka, da bo naslednjič hotel še več in se skliceval na popustljivost dan poprej.
Kako pomiriti jok?
Kako torej uspešno umiriti izsiljevalsko jokanje in stokanje? Lahko poskusite na naslednje načine:
1. Otroka prosite, naj se z vami pogovarja z normalnim tonom glasu, ne pa z zateglim, dojenčkastim glasom. Ni odveč otroku povedati, da so dojenčki tisti, ki jokajo in cvilijo, on pa ni več dojenček, zato bi bilo primerneje, da govori s svojim ''normalnim'' glasom. Takšna pripomba običajno ustvari dobro podlago za bolj umirjen pogovor.
2. Ignorirajte jokanje. Če ste z umirjenim tonom rekli ''ne'' in pojasnili, zakaj malček nečesa ne more dobiti, vas je otrok slišal, z ignoriranjem pa mu pokažete, da svoje odločitve ne boste spremenili. To je včasih težko, saj ni lahko gledati tako velikih solz na obrazu otroka, ki ga imate radi, ali pa morate zbrati vse moči, ko vam živci delajo ''sto na uro''. Vendar je izvedljivo.
3. Ponudite otroku alternativo in možnost izbire ter mu priznajte občutja. Če želi čokolado pred zajtrkom, mu recite ''Vidim, da si jezen, ker ne moreš spiti čokolade za zajtrk, zato pa lahko dobiš kaj drugega. Bi rad sendvič ali sadje?''. Ali pa v drugi situaciji: ''Vem, da si žalosten in jezen, ker ne gremo na igrišče, ampak doma se bova zabavala na drugačen način. Bi rad, da riševa, ali se bova ukvarjala s sestavljanko?''
