Oboje, kakopak, nosi podpis Sony. Občutek nelagodja vpričo vseh novosti, s katerimi sva obkrožena na predstavitvi v Amsterdamu, jaz pa še v tehnološki kameni dobi, mine ob njegovem širokem nasmehu: "Vesel sem, da se ljudje navežejo na naše izdelke."
Sonyjeva oblikovalska centrala je v Tokiu, vi pa sedite v Londonu, od koder ustvarjate za Evropo. Obstaja Sonyjev globalni oblikovalski jezik ali je prilagojen posameznim trgom?
Sodelujemo s centralo, ker je treba v praksi izvajati splošno oblikovalsko usmeritev podjetja, hkrati pa jo prevesti v potrebe evropskega potrošnika in njegovo kulturo. Vendar pa Evropa ni enotna – vsaka država in regija imata svoje posebnosti, in zame je vsekakor velik izziv ustvariti le en močan oblikovalski jezik, prepoznaven in uporaben povsod. Zelo spoštujemo lokalne kulture in jih kombiniramo s Sonyjevim oblikovalskim stilom. Sony je na eni strani naravnan k močni lastni identiteti in na drugi k prilagoditvi trgu. Naša misija je ustvarjati kreativne izdelke in ljudi presenečati z njimi. Delati in verjeti (Sonyjev slogan je Make, believe; op. p.).
Nekoč se je zdela Japonska daleč najnaprednejša, danes se razlike zmanjšujejo. Ponekod jih skoraj ni več čutiti.
Tudi na primer v Afriki ne?
Tudi tako imenovani vzhajajoči trgi niso v takem zaostanku kot nekoč. Napredujejo izredno hitro. Svet je postal majhen.
Kot oblikovalec seveda skrbite predvsem za obliko izdelkov. Koliko se lahko vtikate v njihovo tehnologijo oziroma koliko se ji morate podrejati?
Ah, vse je odvisno od izdelkov. Včasih oblikovalci stimuliramo inženirje že s tem, da jim pokažemo kakšen zelo, zelo lep dizajn. Ker pa je Sony usmerjen v inovativno tehnologijo, je običajneje, da inženirji pridejo do nas in nam jo predstavijo. Inovativna tehnologija nas zelo navdihuje pri delu.
Pa je lahko tudi velika ovira pri kreativnosti oblikovalca?
Naši izdelki so multifunkcionalni, uporabniki lahko z njimi počnejo marsikaj, zato je pomembno, da je njihovo upravljanje preprosto. Tako tehnologija ne sme biti težava za industrijskega oblikovalca, pač pa mora sodelovati z njo.
Menda ste začeli kot grafični oblikovalec in ne industrijski …
Res je. Mimogrede (iz žepa izvleče svoj mobilni telefon, op. p.), pred osmimi leti sem ustvaril logotip za telefone Sony Ericsson. V 3D-krogli prepoznate tako S kot E. Logotip je odraz želje po ikonski identiteti nove blagovne znamke. Bil sem zelo vesel, da nam je to uspelo. Komunikacijsko oblikovanje je moja glavna usmeritev, čeprav na vse vrste oblikovanja gledam kot na celoto: ne bi smelo biti meja med produktnim, grafičnim, okoljskim … oblikovanjem. Uporabnikova izkušnja mora biti harmonična.
Vodili ste ekipo pri ustvarjanju fotoaparata Sony Alpha DSLR in televizijskih aparatov Bravia.
Moje izkušnje so zelo široke, saj imamo pri tem podjetju možnost kroženja po ekipah in s tem ustvarjanja različnih izdelkov.
Bravia prinaša izkušnjo gledanja v 3D-tehniki z domačega kavča. Se s tem začenja revolucija na področju percepcije dobrega starega televizorja?
3D-tehnologija ima za sabo že dolgo zgodovino, vendar pa zdaj zares prinaša novo definicijo dnevne sobe. V njej ne bomo le nemočno gledali ponudbe TV kanalov, pač pa aktivno sodelovali pri njej. TV aparat danes omogoča tudi uporabo interneta, shranjevanje fotografij in podobno. Zanj rad ustvarjam nov oblikovalski jezik; v koncept 3D-tehnologije se prav lepo vključuje naš najnovejši monolitski dizajn, ki prinaša preproste oblike in možnost nagiba aparata za 6 stopinj. Vidite, to je prilagoditev sodobnemu potrošniku, ki ima doma malo, in to nizkega minimalističnega pohištva.
Kako vidite prihodnost hišnih aparatov in njihovega vpliva na vsakdanje življenje?
Predvsem bodo ponujali čim večje udobje pri uporabi. Seveda pa budno spremljamo stil življenja sodobnega človeka in poskušamo razviti nove izdelke. O njih pa je v tem trenutku še prezgodaj govoriti.
Pa želite z njimi ljudem življenje narediti lažje ali zabavnejše?
(smeh) Všeč mi je, če ljudi nasmejim – brez zmede.
