Tisti, ki so sodelavcu napredovanje najbolj zavidali, so pokazali višjo delovno storilnost kot tisti, ki niso čutili zavisti, je pokazala raziskava med bančnimi uslužbenci.
“Če je nekdo sedel poleg vas, zdaj pa je napredoval, je lahko zavist zelo pozitivno čustvo, če vas spodbudi, da postanete bolj proaktivni glede svoje kariere,” pojasnjuje Gary S. Topchik, avtor knjižne uspešnice Managing Workplace Negativity (Obvladovanje negativizma na delovnem mestu, op. p.). Človek, ki mu zavidate uspeh, tako postane vzornik, ki vam kaže eno izmed možnih poti do uspeha.
Negativen zagrenjenec
Toda če pustite, da zavist na vas vpliva negativno – da postanete jezni in nezadovoljni sami s sabo –, bo vplivala negativno tudi na vašo produktivnost in kakovost dela. “Postali boste zagrenjeni in hitro razburljivi, kmalu boste pridobili sloves človeka z negativnim odnosom,” o negativnih učinkih zavisti na delovnem mestu pove Topchik.
Zavist je zelo koristna
Položaj pa je diametralno nasproten, če svojo zavist izkoristite pozitivno. Tisti, ki so sodelavcu napredovanje najbolj zavidali, so pokazali višjo delovno storilnost kot tisti, ki niso čutili zavisti, je pokazala raziskava med bančnimi uslužbenci Johna Schaubroecka in Simona Lama.
Če ste zavistni zato, ker verjamete, da je bilo sodelavčevo napredovanje nepravično, ali ker vaš delodajalec ceni vrednote, za katere vi menite, da niso pomembne, vas zavist lahko spodbudi, da bolje razmislite o svoji službi. Kar pa nikoli ni slaba stvar.
Imejte odkrit pristop
Zavist bo izgubila vso svojo negativno energijo, če jo boste odkrito priznali. “To si pa odlično rešil. Kar zavidam ti to tvojo lastnost, da se znaš tako dobro znajti,” ne bo delovalo samo pohvalno, temveč tudi pogumno, saj ste pripravljeni priznati, da je sodelavec v čem boljši od vas. Takšna odkrita zavist vas ne bo nažirala, temveč vas bo spodbudila k razvoju in pomagala pri sprejemanju lastnih meja.
