V nadaljevanju preberite:
- Poletje je čas zabav, porok in druženj. Vinski strokovnjak Matjaž Lemut svetuje, da je ključno izbrati vina, ki so telesu prijaznejša, če želimo naslednji dan preživeti brez glavobola.
- Največ težav povzročata visoka alkoholna stopnja in t. i. strukturnost vina (pogosto pri naravnih fermentacijah), zato je pomembno opazovati, katera vina nam ne ustrezajo.
- Vpliv imata tudi žveplo in sladkor, med prijaznejšimi izbirami pa so praviloma peneča vina z nižjo vsebnostjo alkohola in manj dodatki.
Letos mineva 30 let, odkar je marca 1996 vinska klet TILIA estate, ki jo vodi vinski strokovnjak Matjaž Lemut, na trg vstopila s svojo prepoznavno blagovno znamko.
Pomemben del te zgodbe je tudi družabno življenje. Že 15 let tretji junijski četrtek središče Ljubljane zaživi v ritmu vina. Letos je bil dogodek TILIA v mestu še posebej svečan – v 300 let stari vinski kleti Amfori, delu Dvornega bara, je potekal dogodek, kjer je Matjaž skozi osebno pripoved predstavil tri desetletja delovanja svoje kleti. Iz osebnega arhiva je ob tem izbral tudi merlot Black Label iz leta 1999.
Prav poletje je čas, ko se družabni koledarji hitro polnijo – od vrtnih zabav do vinskih večerov in festivalskih dogodkov. V tem obdobju pa številni iščejo tudi odgovor na večno vprašanje: kako uživati v dobri družbi in kozarcu vina, a se naslednje jutro zbuditi brez neprijetnih posledic.
"Predvsem izbiramo vina, za katera na osnovi informacij, ki jih dobimo na etiketi, verjamemo, da bodo našemu telesu prijazna. Ker ne obstaja en sam vzrok za mačka, moramo z opazovanjem ugotoviti, katera vina nam škodijo," pravi Matjaž.
"Najpogostejši vzrok, da je vino telesu manj prijazno, je pretirana strukturnost vina, ki je povezana z visokim odstotkom alkohola. K strukturnosti običajno sodijo tudi stranski metaboliti spojin, ki nastajajo med vrenjem, kot so biogeni amini. Običajno gre za vina spontanih fermentacij oziroma t. i. naravna vina. Drug pomemben vzrok je žveplo. Preko etikete lahko prepoznamo, ali bi nam vino lahko škodilo ali ne. Če spadamo v skupino ljudi, ki jim škodi strukturnost, pač pijemo manj tistih vin, ki jih že zaznamuje visoka stopnja alkohola. Takšna vina so pogosto tudi vina starejših letnikov. Če sodimo v skupino ljudi, ki jim škodi povečana vsebnost prostega žvepla, pa pazimo pri pitju vin mlajših letnikov, kot so najpogosteje sveža bela vina. Ker je delež tistih, ki jih obremenjuje strukturnost, in tistih, ki jih obremenjuje žveplo, približno enak, moramo predvsem spoznati svoje telo in ugotoviti, kaj nam škodi. Pri tem ne gre za proizvajalca, temveč bolj za našo smolo," pojasnjuje Lemut.
Ena izmed "prijaznejših" pijač je penina: "Lahko posplošimo, da so peneča vina telesu prijaznejša, saj imajo običajno nižjo vsebnost alkohola. Tista, ki jih zaradi poudarjene svežine ni treba dodatno žveplati, imajo še dodatno prednost. Tudi sladkor lahko uvrstimo med dejavnike povečane strukturnosti vina in je za telo lahko dodatno obremenjujoč."
