Odšel je kipar Janez Lenassi

Z občutkom za monumentalnost, tako v izvirni zamisli kot tudi poznejši izvedbi, je ustvaril vrsto spomeniških obeležij, javnih skulptur in malih plastik. Janez Lenassi, rojen leta 1927 v Opatiji, je študiral kiparstvo na ljubljanski likovni akademiji, kjer je leta 1956 končal še kiparsko specialko. Za kiparski opus je prejel nagrado Prešernovega sklada leta 1966 in stanovsko Jakopičevo nagrado leta 1981.

Prek trideset spomenikov in javnih del
Ustvarjal je skulpture z geometrijskimi reliefnimi oblikami, secesijsko figuraliko, abstraktno telesnostjo v kamnu. Lenassijev opus šteje prek trideset spomenikov in javnih del, med katerimi izstopajo spomenik Edvardu Rusjanu v Novi Gorici (1960), spomenik železničarjem na Vogarju (1962), spomenik padlim borcem v Ilirski Bistrici (1965) in spomenik pomorščakom v Portorožu (1977). V 60. in 70. letih se je ukvarjal tudi z gledališko scenografijo.

Kipar je svoj posluh za simbiozo skulpture ali kiparsko-arhitektonskega projekta z njenim okoljem in naravo vseskozi dopolnjeval s pretehtano izbiro kiparskega materiala, pri čemer je izstopala njegova občutljivost za izrazne posebnosti danih gradiv, pa naj gre za beton, glino, les, železo, jeklo ali kamen, so zapisali v galeriji.

Pobudnik Forme vive
Skupaj z Jakobom Savinškom je bil Lenassi leta 1961 pobudnik ideje mednarodnih kiparskih simpozijev v Sloveniji, imenovanih Forma viva. Obalne galerije Piran so lansko srečanje na Seči posvetile prav njemu. Kot častni udeleženec simpozija je sodeloval pri izboru avtorjev.

Ena od zadnjih Lenassijevih stvaritev je bil spomenik Slavolok samostojnosti, ki so ga slovesno odkrili oktobra lani, ob 16. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz koprskega pristanišča in 50. obletnici Luke Koper.