Če se vseeno odločite za ljubljenčka, ki vam bo gotovo prinašal veliko lepih trenutkov, pa je dobro vedeti, za kakšno vrsto nege so sposobni otroci določene starosti.
Hišni ljubljenček je za otroka lahko zelo koristna izkušnja. Poleg tega, da ima tovariša za igro, se uči tudi odgovornosti in nujne skrbi za drugo živo bitje. Zaradi tega je domači ljubljenček odlična zamisel, razen ko obstajajo močni razlogi proti takšni odločitvi (zdravstvene težave katerega od družinskih članov, prepričanost, da bo otrokovo navdušenje uplahnilo, vi pa nimate časa za skrb, ali pa vas živali ne zanimajo, pomanjkanje primernih hišnih pogojev …).
Sami boste seveda ocenili, česa je vaš otrok sposoben, okvirno pa navajamo, kako bi lahko otrok določene starosti pomagal pri skrbi za žival:
- Dve- ali triletniki so običajno navdušeni nad idejo, da bi pomagali pri negi. Lahko pomagajo pri krtačenju z mehko krtačo, pa tudi pri kopanju. Lahko sodelujejo pri izpiranju posodic iz hrčkove kletke ali kletke podobne živali ali pri pripravljanju ustrezne podlage za kletko. To je obenem dobra podlaga, da se otrok začne učiti o nežni interakciji z ljubimci.
- Štiri in pet let stari otroci lahko sodelujejo pri sprehajanju psa (če je pes močnejši od otroka, bodo povodec seveda držali starši). To je tudi primeren čas, da se otrok sooči s tveganjem, ki ga lahko prinese spuščanje psa s povodca. Uvidel bo tudi nevarnost, ki jo predstavlja puščanje stvari, ki jih želi ljubljenček poskusiti, dojel bo posledice malomarnosti, kot so odprta vrata (stanovanja, dvorišča, kletke), skozi katera lahko pobegneta pes ali mačka.
- Otroci med šestim in osmim letom so popolnoma sposobni pomagati pri hranjenju ljubljenčka, lahko gredo z vami po nakupih hrane in jo pomagajo naložiti v ustrezne prostore. Dovolj so stari, da se jim lahko to dodeli kot redna obveznost, pri čemer ni odveč, da se jim na vidnem mestu označi, kdaj morajo dati živali hrano in čisto vodo.
- Otroci med devetim in dvanajstim letom gredo lahko skupaj s starši v pasjo šolo ali pa skupaj z njimi preučijo priročnik o pravilni negi hrčka. V tem obdobju se lahko otrok uči tudi o manj prijetnih vidikih nege, kot je čiščenje posode s posipom za mačke, ali čiščenje dna ptičje kletke, pri tem pa jim je seveda treba pokazati, da morajo skrbeti za lastno higieno in ne ogrožati svojega zdravja.
Z učenjem vsega omenjenega boste otroka učili, da hišni ljubljenček ni igračka, ampak živo bitje, za katerega je treba skrbeti, če nočemo, da zboli ali pogine, pa čeprav so nekateri vidiki nege manj prijetni. Otrok se hkrati uči tudi o vseh radostih skrbi za živo bitje, za katerega je osebno odgovoren. To je zelo koristna lekcija za poznejše življenje, zato jo je otroku smiselno omogočiti.
