V Frankfurtu se je začel največji knjižni sejem na svetu, na katerem se bodo predstavili tudi slovenski ustvarjalci. Zvezdi sejma bosta Boris Pahor in Milan Dekleva.
Na sejmu se bo sicer predstavilo 7448 razstavljavcev iz 100 držav, med njimi tudi Slovenija.
Slovensko stojnico na sejmu na površini 100 kvadratnih metrov je avtorica celostne podobe
Suzana Duhovnik odela v oranžne in vijolične tone. Pozornost obiskovalcev bodo
pritegnili panoji, na katerih bodo veliki fotografski portreti in kratke biografije Prešernovih
nagrajencev za literaturo med letoma 1991 in 2008. Na stojnici bodo predstavljene le
subvencionirane slovenske knjige, ki so izšle v zadnjih dveh letih.
|
Boris Pahor in Milan Dekleva bosta zvezdi frankfurtskega sejma. © BOBO |
V pogovoru z naslovom Boris Pahor : Klasik, uspešnica, neznanka bodo poleg še vedno nadvse vitalnega tržaškega pisatelja sodelovali njegova prevajalka v francoščino Antonia Bernard in nemška literarna kritičarka in žirantka za Bachmannovo nagrado Ursula März. Gostje bodo spregovorili o sprejemu Pahorjevih del v Franciji, Italiji in Nemčiji in se posvetili vprašanju, kako je mogoče, da je nekdo evropski klasik – to Pahor gotovo je –, a se še vedno ni zasidral v širšo zavest.
Tako kot Pahor bo tudi Dekleva umeščen v nekoliko širši družbeno-politični kontekst. Vsestranski Dekleva, slavljen, bran in nagrajevan doma in povsem neznan v tujini, bo s pisateljem in fotografom Michaelom Rutschkyjem obudil revolucionarno leto 1968. Oba sta bila zraven in vsak ima svoj pogled na dogodke izpred 40 let, zato je toliko bolj na mestu, da bo pogovor povezoval literarni kritik Christoph Schröder – letnik 1971.
Letošnja tema: elektronska knjiga
Letošnja sejemska tema pa je elektronska knjiga. Organizatorji po poročanju svetovnih agencij v soboto in nedeljo, ko je sejem odprt za javnost, pričakujejo 300.000 obiskovalcev. Sicer pa gospodarska kriza po besedah predsednika nemških knjigotržcev Gottfrieda Honnefelderja ni prizadela njihove panoge. Knjige so po njegovi presoji odporne na gospodarske zasuke, kar je jasen znak, da literatura ni stvar prestiža, ampak osnovna potreba.
