Na Bledu bo med 26. in 30. marcem potekalo 40. mednarodno srečanje pisateljev, ki ga pripravlja Slovenski center PEN.
Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik društva PEN
Tone Peršak, so blejska srečanja odlična priložnost, da se Slovenija umesti na
duhovni svetovni zemljevid. Letos bo le-tega ustvarjalo približno 65 udeležencev.
Slovenski center PEN se po Peršakovih besedah lahko pohvali z organizacijo srečanj z
najdaljšo tradicijo znotraj Mednarodnega PEN. Že več desetletij se srečanj udeležujejo mnenjski
voditelji z vsega sveta, ki o pogovorih in sklepih, sprejetih na Bledu, poročajo v svojih deželah.
|
Predsednik društva PEN Tone Peršak. © BOBO
|
Zgodovina miru
Vsako leto je na Bledu odmevna tudi okrogla miza, ki jo pripravlja Mirovni komite Mednarodnega PEN. Predsednik komiteja Edvard Kovač je povedal, da bo v petek, 28. marca, v ospredju vprašanje etičnega odnosa do zgodovine kot viru miru. Odnos do zgodovine je razlog za mnoge prepire in nelagodja, saj je zgodovina predmet ideoloških interpretacij. Na okrogli mizi bodo udeleženci poskušali dokazati, da je mogoče pisati tudi zgodovino miru.
|
Italijanski center PEN goji zamero do slovenskega, zato letos ne bo
sodeloval na blejskem srečanju.
Elza Jereb, sekretarka Slovenskega centra PEN |
|
Blejsko PEN srečanje bo sicer potekalo po ustaljenih obrazcih. Med literarnimi večeri velja omeniti vsaj tistega, ki bo na vrsti v sredo, 26. marca, zvečer. Slovensko pisanje iz Berlina, Pariza in Tokia bodo predstavili Maruša Krese , Brina Svit in Vladimir Kos .
Družabni del bo ponovno pripadel različnim sprejemom. Udeležence srečanja bodo gostili predsednik države Danilo Türk , blejski župan Janez Fajfar , ljubljanski župan Zoran Janković in celjski župan Bojan Šrot .
Slovensko-hrvaški pogovor
Pred začetkom 40. mednarodnega srečanja PEN na Bledu pa je na DSP v organizaciji Slovenskega centra PEN potekal še pogovor na temo Slovensko-hrvaški kulturni stiki v preteklosti in danes. Kot so ugotovili slovenski in hrvaški razpravljavci, trenutne zapletene politične razmere med državama ne odslikavajo stanja na področju kulture.
O naklonjenosti med slovenskimi in hrvaškimi kulturniki so govorili vsi sodelujoči, hrvaški predstavniki so celo večkrat poudarili, da slovenskim kolegom dolgujejo marsikaj: od velikega vpliva avantgardne književnosti do nekoliko drugačne oblike pomoči, ko so se v devetdesetih letih v času vojne za pravilno razumevanje hrvaških razmer v okviru Mednarodnega PEN borili prav slovenski intelektualci.