Pogum na delovnem mestu

Sistematičen razvoj poguma je ena od temeljnih zahtev za liderstvo na kateremkoli področju. Pomanjkanje poguma, oziroma bolje rečeno strah, običajno vodi do tega, da se vzdržite, pristanete na manj od želenega in sprejmete manj, kakor zmorete.

Spregovoriti prvi na pomembnem sestanku v podjetju, soočiti se s trači in pisarniškimi spletkami, napredovati na novo funkcijo, rešiti konfliktno in krizno situacijo, zahtevati sestanek z nadrejenim zaradi razvoja vaše kariere – to so vse primeri poguma na delovnem mestu. Priložnosti za dokazovanje poguma se nenehno ponujajo in lahko pogosto predstavljajo ključne trenutke v karieri. Žal pa je tako, da mnogi pogum pričakujejo od drugih, sami pa ga bolj malo izkazujejo, ali pa ga celo ne vidijo kot vrednoto, ki je dobra, potrebna ali zaželena na delovnem mestu.

''Ne oglašaj se, ne sprašuj preveč''
Verjetno je že marsikdo slišal dobronamerne nasvete ''Ne oglašaj se, ne povzdiguj glasu, ne sprašuj preveč, vklopi se …'' Nekako smo prepričani, da je pogum potreben samo takrat, ko nam grozi velika nevarnost, ali ob posebnih priložnostih, ko delodajalec teatralno demonstrira svojo moč, vendar ni tako. Pogum ni izzvan zgolj z agresijo, ki izvira iz položaja, moči avtoritete ali zvenečih naslovov.

Pogum je pomemben v nizu situacij na delovnem mestu. Ne glede na to, ali ste pripravnik ali pa zasedate pomemben položaj, je način, s katerim pristopate k osebnemu razvoju, tudi pokazatelj vašega poguma. Soočenje z lastnimi strahovi ali področji, na katerih menite, da bi se morali izobraziti in razvijati, je srčnost.

Najprej cilj, nato pot do cilja
Pogumni vodje ne odstopajo od svojega mišljenja, če čutijo, da imajo prav, ne glede na to, koliko jim drugi nasprotujejo, in se ne zatekajo v konformizem, kadar je čas za predloge ali mišljenje, ki niso po volji vseh. Pogum pomeni vpisati se na dodatno izobraževanje, žrtvovati prosti čas, želeti več. Naučiti se novo obrt, tehniko ali metodo in jih uporabljati v vsakodnevnem življenju. Osebni razvoj je vreden vloženega časa in truda.

Pogumni ljudje najprej definirajo svoje cilje, nato pa iščejo načine, da jih dosežejo. Razvijajo nove modele, če vidijo, da stari ne delujejo. Vedno gledajo naprej in navzgor in so pripravljeni tvegati, da bi izvedeli več o svojih možnostih. Ne vprašajo se ''Kaj zmorem?'', ampak "Kaj želim doseči?''. Pogumni ljudje prepoznajo trenutek, v katerem je hrabrost nujna.

Kaj lahko storite sami?

• Brusite svoje orožje oziroma napredujte v tem, v čemer ste dobri. Ni treba, da ste popolni, pomembno je, da daste od sebe najboljše, kar zmorete.
• Ko pred nekom ali nečem čutite strah, se vprašajte, kaj je najslabše, kar se vam lahko zgodi. Praviloma se tiste najslabše stvari ne dogajajo tako pogosto. Ozrite se v preteklost.
• Če imate cilje, imejte tudi jasno vizijo. To vam bo pomagalo, če bodo drugi imeli negativen odnos do vašega dela in zamisli.
• Borite se z ovirami. Razvijte svoje metode in se naučite veščin, s katerimi najučinkoviteje rešujete probleme.
• Če ponavljate določeno vedenje, za katero menite, da ni želeno, se nenehno sprašujte, kaj morate narediti, da bi se spremenili. Naj vam to potem tudi postane cilj.