Pričakovanje otrokovega rojstva v večji ali manjši meri s sabo prinaša tudi nove skrbi in težave, ki so včasih za novopečeno mamico preveč, svoje pa naredi tudi sprememba hormonskega ravnovesja v telesu. Pojavijo se tesnoba, žalost in osamljenost, ki so značilni znaki poporodne depresije. Če ta traja dlje od dveh tednov, je čas, da poiščete pomoč.
Brez volje in energije
Poporodna depresija se kaže predvsem v splošnem slabem počutju – tako duševnem kot fizičnem. "Prevevajo vas nemoč, žalost, obup ali pa nimate volje do življenja. Ne spomnite se, kdaj ste se zadnjič nasmejali. Vsako opravilo vam predstavlja hud napor. Ne uživate v stvareh, ki jih imate po navadi radi." Tako značilnosti poporodne depresije opisuje Zalka Drglin, transakcijska analitičarka in svetovalka iz Združenja Naravni začetki.
Splošna brezvoljnost vključuje tudi motnje naravnega bioritma, spremembe apetita ter telesne teže in nespečnost. Razmišljanje je na videz počasno in vsaka, še tako majhna in nepomembna odločitev predstavlja veliko oviro. Mnoge ženske so pretirano zaskrbljene glede otrokovega zdravja, druge do
njega čutijo odpor in nezanimanje. Pojavijo se občutki krivde in manjvrednosti. "Nekatere ženske doživljajo tudi napade panike in jih muči tesnoba. Lahko se pojavijo vsiljive, bizarne, tuje misli. Zalotite se pri premišljevanju, da bi poškodovali otroka ali sebe, kar pa se le redko res zgodi," poudarja Drglinova.
Ko težave trajajo ali celo postajajo iz dneva v dan hujše, je čas, da poiščete pomoč. "Izbire poti proti okrevanju so odvisne od vzrokov za vaše trpljenje, resnosti težav in njihovega trajanja ter od vaše presoje, kaj bi vam najbolj učinkovito pomagalo," pravi Drglinova. Velikokrat je najuspešnejša kombinacija več pristopov in terapij.
Svetovanje in psihoterapija sta najprimernejša, kadar gre za blažjo obliko depresije. Svetovanje se lahko izvaja prek telefona, spletne strani ali osebno, k ustreznemu psihoterapevtu pa vas lahko napoti zdravnik ali ga prek interneta ter s pomočjo znancev in družine poiščete sami. Bodite pazljivi pri izbiri in se odločite za terapevta, ki je ustrezno usposobljen. Psihoterapija zagotovo prinaša rezultate in je učinkovita alternativa zdravljenju z zdravili, velikokrat pa tudi že sam pogovor z nekom, ki vas razume, prinaša novo moč in optimizem.
Pridružite se skupini
Prav pogovor, osebne izkušnje in uporabne nasvete ponujajo podporne
skupine, ki se jim lahko pridruži vsakdo z določeno težavo. "Samopodporne skupine, skupine s strokovnim vodstvom ali terapevtske skupine so primerne, če vaša stiska ni prehuda ali pa kot dopolnilna oblika pomoči," meni Drglinova. "Taka skupina je lahko izjemno dragocena priložnost za pogovor o tem, kar vas vznemirja ali skrbi, omogoča medsebojno izmenjavo praktičnih izkušenj, v njej se lahko razbremenite in morda se lahko tam spletejo tudi dolgoletna prijateljstva," dodaja. Tovrstne skupine pogosto organizirajo nevladne ustanove ali bolnišnice, konec koncev pa jo lahko z nekaj organizacijske žilice ustanovite tudi sami.
Zalka Drglin, svetovalka
Hujše oblike poporodne depresije zahtevajo odločnejši pristop in intenzivnejše
zdravljenje. Pogosto je v kombinaciji s psihoterapijo treba poseči po antidepresivih, ki jih predpiše zdravnik. "Vsekakor je nujno dejavno sodelovanje ženske, ki trpi," poudarja Zalka Drglin. V najhujših primerih je potrebno tudi bolnišnično zdravljenje, še posebej če gre za nagnjenost k samomoru, čeprav je to redko. V Sloveniji žal še nimamo materam prilagojenih oddelkov, ki bi obenem poskrbeli tudi za dojenčka. "Če se odločite za zdravljenje z zdravili, bodo ob tem dobrodošle spremembe življenjskih vzorcev in spremembe v čustvovanju, razmišljanju ter odzivanju, pri čemer učinkovito pomaga psihoterapija," pravi Drglinova.
