V Oglasniku sem našel ravno pravo zadevico in poklical. Oglasila se je lastnica in hitro sva se
domenila za uro ogleda. Ravno tako kot sem želel, center Ljubljane, dobrih 100 kvadratov, lastnica
pa ... Da dol padeš! Moja znanka izpred nekaj let, ki mi je padla za vrat, ko sva se zagledala.
Nisva mogla verjeti očem, da naju je usoda tako združila. Nekoč sva bila par in počela marsikaj,
potem pa naju je pot vodila po svoje. Ona se je celo poročila ima dva otroka, toda žar v njenih
očeh je bil povsem enak kot pred leti.
Postalo mi je vroče, saj sem v trenutku dal skozi vse tiste spomine nanjo, kako lepa je pod
obleko in kako rada je tisto tudi pokazala. Oblečena je bila elegantno in hkrati zapeljivo kot
vedno. Roke so mi same od sebe padle navzdol proti njeni napeti zadnjici, na kar pa se je odzvala
le s hudomušnim nasmeškom. Umaknila se mi ni.
Vseeno sem si želel ogledati prostor, saj se me je polotil občutek, da bi stvar lahko šla
povsem narobe. Sprehodila sva se po lokalu, ki mi je bil zares všeč. Še opremljen je bil od
prejšnjega najemnika in prav dosti nisem nameraval zamenjati. Zelo lepi usnjeni naslanjači so
privabili moj pogled in vsekakor sem moral v enega sesti, da se prepričam o njihovi udobnosti.
Z nasmeškom na ustnicah je v moje naročje sedla še Tanja in pripomnila, da so zares udobni.
Kljub temu, da mi je bilo rahlo nerodno, ker sem ves čas mislil na to, da ima moža, pa sem svojo
desnico položil na njeno golo stegno, ki se je odkrilo, ko ji je krilo spolzelo navzgor. Pričela
sva obujati stare čase in zdelo se mi je, da me želi poljubiti. Ves čas je govorila, kako vesela
je, da sva se zopet našla in kako lepo bi bilo, ko bi vzel lokal v najem in bi se potem večkrat
lahko videla.
|
|
|
|
© iStockphoto
|
|
Potožila je, da z možem ni preveč zadovoljna, da dvomi o njegovi zvestobi in da nikoli zares ni prenehala misliti name. Seveda so mi njene besede še kako godile, toda bil sem zmeden kot še nikoli. Ona pa ni izgubljala časa. Z roko mi je šla za srajco, potem pa navzdol in se premaknila za nekaj centimetrov, da je lahko z dlanjo prešla preko mojega osuplega korenjaka. Postajal sem vzhičen, zaljubljen in grozovito potreben. Nenadoma mi je bilo vseeno za njenega moža in leta, ki so minila vmes, ter jo pošteno prijel za joške, ki so me tako ali tako že ves čas vabile k sebi.
Zdelo se mi je, da so še večje kot takrat, ko sva bila skupaj in bolj čvrste tudi. "Se ne opazi, da so dodelane kaj?" me je presenetila. Imela je nekaj umetnih potez na njih in zato so se mi zdele tako zelo popolne. Zares lepi joški ni kaj in prijetni na otip. Tako polni, čvrsti, kot zrel sadež, ki čaka le še, da pošteno ugrizneš vanj.
Hja, ugriznil je seveda nisem, sem pa zato prelizal in posesal celo površino njenih lepotičk. Bila sva na varnem, zaklenjena, daleč stran od radovednih oči. Bilo nama je prijetno in udobno, celo bolj kot v postelji. Prvikrat sem doživel, da me ženska vpraša ali naj mi ga poliže tako kot v dobrih starih časih. Le kako naj bi rekel ne? Bil bi nor, zmešan, pravi bedak! Tako pa sem jo po dolgih letih lahko zopet opazoval z viška, kako se vsa elegantna in fina spušča pred menoj na kolena, mi odpenja zadrgo in me pri tem gleda naravnost v oči. Celo, ko ga je potegnila iz hlač, me je še vedno gledala v oči, pred tem pa si z jezikom zapeljivo polizala svojo spodnjo ustnico. Prav počasi je šla nadenj in ko je vročina oblila moj nabrekli ud, se mi je pred očmi kar zameglilo. Želel sem si jo opazovati, a enostavno nisem mogel imeti odprtih oči.
Bilo je prelepo in v totalni odmaknjenosti od resničnega, realnega sveta. Nisem si mogel želeti česa lepšega. Nazaj sem prišel šele v trenutku, ko se je kot pohotna mačka vzpenjala name in mi šepetala kako mokro in potrebno češpljo ima. Z roko sem instinktivno segel pod njeno krilo in otipal prešerno mokroto. Hlačk se je že znebila in preostalo je le še končno dejanje, ko je s svojo vrelo muco objela mojega korenjaka, sedla nanj, se z rokama oprla na moja ramena in me vodila k nepozabnemu vrhuncu naproti.
Seveda sem vzel lokal v najem in seveda to sedaj počneva redno, kadarkoli le lahko.
