Pospravljenje se je končalo brez hlačk

Po smrti dedka mojega fanta Mirka, ki nama je zapustil polovico svoje stare hiše, sva si sklenila urediti prijetno stanovanje na podstrehi, ki je bila zelo prostorna. Najprej je bilo seveda na vrsti pospravljanje. Ko sva se ga lotila sva ugotovila, da je tam marsikaj zanimivega in morda celo dragocenega. Kar nisva mogla prenehati z brskanjem po starinah in v vsaki našla kaj izredno zanimivega. Prah naju je prisilil v kihanje, zato sva za nekaj časa prenehala s premetavanjem. Spodaj so delavci urejali prostore za Mirkovo sestro in njenega moža, vendar k nama niso hodili. Imela sva tudi ločen zunanji vhod, zato sva lestev, ki je vodila na podstreho iz kuhinje, potegnila gor, ter zaprla prehod.

Mirovanje nama ni šlo kaj preveč dobro od rok sva sedla na staro zofo, preko katere je Mirko prej pogrnil veliko belo rjuho. To sva sicer prinesla s seboj, da bi vanjo zavila kakšne reči, a se nama je zdelo, da bo bolj koristna na zofi. Pa še kako je bila. Kot vedno sem bila nagajiva in ves čas silila vanj, ga zbadala, žgečkala in čakala, da se spravi name. Ne vem, zakaj mi je to tako všeč, morda le zato, ker se ponavadi vse skupaj konča brez hlačk.Tudi tokrat ni bilo nič drugače in sva se že kmalu kobacala po ubogi stari zofi brez vseh oblek. Ko pa sta dva enkrat gola, je pač greh, da ne bi seksala in midva seveda nisva želela grešiti. Mirko je oboževal, da sem mu sedla v naročje na čvrsto batino, ga jezdila in ob tem ves čas govorila kako velikega tiča ima. Saj ga tudi ima, a tako ogromen spet ni, da bi to ponavljala ves čas. V življenju sem se srečala tudi že z večjo mrcino a mu tega seveda nisem želela metati naprej.

Končno se nama je ponudila priložnost .  © iStock

Bila sem zadovoljna z njim in on z menoj, še najbolj pa je na meni oboževal mlečni joški. Tako jima je pravil, ker sta tako lepe in polne oblike, kot bi le čakali, da ju nekdo pomolze. S tem ni želel delati primerjavo s kravami, le kompliment mi podal na malce bolj neposrečen način. Vedela sem, da ne misli slabo, zato mu tega niti nisem nikoli zamerila. Njegove dlani so ves čas objemale tako opevane prsi in kljub temu, da sta mu od mojega poskakovanja ves čas bežali od ust, ju je potrpežljivo lovil, ter z jezikom obletaval nabrekli bradavički kot čebela svoj cvet na polju.

Mirko je eden redkih, ki seksa ne začenja s tičem v dekletovih ustih. Vse na svetu bi dal za to, da bi ga imel med njenimi nogami kar se da dolgo in užival v pogledu na njene prsi. Tudi ritnic se ni branil a se mi je zdelo, da jih je pograbil samo takrat, ko je želel, da še bolj na trdo sedam na njegovega korenjaka. Pomagal se mi je dvigovati iz njegovega naročja, nato pa me prijal za boke in potiskal navzdol. Včasih je zastal in skušal migati pod menoj, ker pa prostora za to ni bilo, sem mu pomagala tudi sama.
Ni nama bilo več mar za starine in kar nekaj se jih je tudi polomilo pod nama. Zavedala sva se, da najino poskakovanje verjetno slišijo tudi delavci spodaj a sva se le nasmejala ugotovitvi, da je bolje za sestro, da to izve čim prej in jim naroči še dodatno plast zvočne izolacije.

Kot vedno sem bila nagajiva. © iStock

Mirko ne da kaj dosti na to kaj pravijo drugi. Sprva mi to ni bilo preveč všeč, zdaj pa je navadil še mene, da sem do teh reči postala povsem ravnodušna. Nekoč naju je njegova sestra zalotila v kopalnici, ko me je Mirko štepal na pralnem stroju. Ta hudič je tako glasno ropotal, da nisva slišala ne njenega klicanja ne trkanja in je na koncu vendarle vstopila v kopalnico, ter povsem zardela ob tem. Namesto, da bi bilo nerodno nama je ona pobegnila ven in se šla hladit na vrt v senco. Da ne bi kdo mislil, da sva prenehala in se ji šla opravičit. Mirko mi ni pustil s pralnega stroja vse dokler se po tresočih okroglih vratcih ni pocedila sled njegovega uspeha.

Tudi meni ni bilo žal, da sva ostala, vendar pa sem si v prihodnje vseeno želela, da bi to počela na svojem. Končno se nama je ponudila priložnost in še preden sva pospravila podstreho, da bi jo spremenila v stanovanje, sva jo že prvikrat krstila. Mirku je špricnilo naravnost na, okoli sto let, stare poštne kartice, katere pa sva potem obrisala, saj so v očeh marsikaterega zbiralca veliko vredne. Po prodaji so nama navrgle za kar nekaj kosov pohištva in, da bi bilo vse skupaj še bolj zanimivo, se je za najdražjo izkazala ravno tista, ki sva jo „označila“. Sedaj že nekaj časa živiva v najinem novem stanovanju, se dajeva dol, ko nama to zapaše in se ne ozirava na nikogar. Mirkova sestra sicer včasih potoži, da sva nekoliko preglasna, a sredi poletja prav zares ne mislim seksati pri zaprtem oknu.