Pa tudi srce mi je zadnje čase drugače bilo, kadar je bil s svojo veliko torbo pred menoj. Saj veste, velika torba, velik … K sreči mož odide v službo že zgodaj in se vrne pozno popoldne, zato sem lahko Petra počasi navadila na kakšno kavico ali sok, po enem tednu pa je bil že krotek in domač, kot da bi živel pri meni. Seksala sva skoraj vsak dan in večkrat sem sama sebi poslala pismo, da je le imel razlog prihajati k meni. Tisto o veliki torbi je vsaj pri njem držalo.
Peter je imel ogromnega tiča, katerega sem včasih samo opazovala in se čudila materi naravi, ki ga je oblikovala. Pomislila sem, da jih morda nisem videla dovolj, a se mi zdi, da imam kar bogato pot, kar se spolnosti tiče, zato pomislek ni bil na mestu. Peter je imel pač ogromnega in to je bilo dejstvo. Kljub temu, da ni imel časa ravno na pretek, je bil potrpežljiv, ko sem se odločila igrati z njim. Rada sem ga stiskala v roki, ga božala in vmes delila poljube. Ničkolikokrat zaradi tega nisva niti seksala, a meni je bilo v zadovoljstvo, kot da bi.
Tudi on ni imel nič proti, če sem ga zadovoljila le z usti in takrat sem imela celo občutek, da sploh ne varam svojega moža. S tem sva tako ali tako zadnje čase bolj na Vi, seksava sploh ne, je pa res, da jaz nisem za to. Enostavno ne čutim poželenja, kadar sem ob njemu, toda ko je ob meni Peter s svojim velikim darilom izpod torbe … Takrat pa je vse povsem drugače.
Zgodilo se je, da mi je zadnjič prinesel pravo pismo od tete iz Avstralije. Odločila sem se, da ga takoj odprem, saj bi morda lahko pisalo kaj glede denarja ali dediščine. Bilo je zelo dolgo pismo in nisem se mogla upreti skušnjavi, da ga preberem. Peter ni izgubljal časa in se je s svojimi pohotnimi rokami lotil moje spalne srajčke, kljub temu da sem s komolci slonela na mizi in prebirala pismo.
(Foto: Shutterstock)
Ni me motilo, le nisem vedela natanko, kaj berem. Z rokama mi je šel pod srajčko in navdušeno s prsti zabredel med moje noge, kjer ni bilo drugega kot gola muca. Tako sem ponavadi čakala na pošto in je bilo tudi najbolj priročno.
Še bolj sem napela svojo zadnjico, po kateri so se sprehajale njegove dlani, na njej pa je kmalu končala tudi srajčka, ter odkrila pohotno zadnjico, kateri se Peter ni mogel upreti. Bilo mi je vseeno, kaj bo storil, a se mi je zdelo, da se jo je lotil z jezikom. Bilo je prijetno, prav tako kot vsebina pisma, ki je resnično govorila o neki zapuščini, ter da bom morala v kratkem poleteti tja. Začutila sem možnost, da pridem do denarja in se ločim od dolgočasnega moža ter zaživim na novo.
Prenehala sem z branjem, saj sem osnovo že poznala in sem vedela, da mi bo tudi konec všeč, zato sem se sklenila raje posvetiti Petru in njegovim dvajsetim minutam, ki jih je imel na voljo. Ni pa bilo le minut 20, po mojem je toliko centimetrov meril tudi njegov velikan. Tega pa je tisti hip že potiskal pod ritnici in iskal pot do vroče muce, ki mu je bila na voljo skoraj vsak dan. In kdo potem potrebuje doma še ženo? Peter je bil samski in ni vrag, da je na svoje čare ujel še marsikatero stranko. Tisti hip mi je bilo za to malo mar. Prodiral je vame s svojim ogromnim korenjakom in tako kot ponavadi sem ga spraševala, ali se sploh kdaj konča. Ni se še prav kmalu, je pa zato počasi sam izvlekel tiča iz vlažne češpljice, kamor ga je hip zatem ponovno zarinil.
Tokrat precej bolj grobo in povsem do konca, da mi je pismo zletelo iz rok in sem se krčevito oprijela robov mize pod seboj. Ko je Peter naskočil, ni bilo povratka. Stopnjeval je svoj tempo, prav tako kot se je stopnjeval moj glas in bojim se, da naju je slišala vsaj ena soseda, ki vedno vse ve. Še dobro, da z možem ne govorita, je pa zagotovo slišala vsaj konec tistega jutra, ki se je na ves glas odvijal na kuhinjski mizi, na kateri sem se razkrečila in se ponujala Petrovemu ogromnemu tiču kot na pladnju.
