V pogovoru nam je med drugim zaupala, da se ženske poljubljajo veliko bolje od moških.
Pravite, da se v vas prepletata dve osebi: optimistka in črnogleda ženska. S katero imamo
čast opraviti intervju?
(Smeh.) Saj ste me videli, kakšna sem prišla pred nekaj urami. Maskerki sem celo rekla, da
upam, da me bo uspela namazati, saj mi je šlo kar naprej na jok. Že nekaj dni se tako počutim.
Obstaja za to poseben razlog?
Včasih me napade občutek nekakšne tesnobe. Mogoče od stresa, utrujenosti, strahu. Že nekaj
dni se mi zdi, da se mi nič na tem svetu ne da. Prvič ne uživam v tem, kar delam. Ne da se mi
hoditi na intervjuje, na snemanja, vse mi je težko. Ampak to pride … In prav tako hitro mine.
Ste trenutno zaljubljeni?
Sem.
Koliko ljubezen vpliva na vaš vsakdanjik, na vaše počutje?
Zelo. Najbolj. Žal si velikokrat težave ustvarim sama v svoji glavi.
Na raznih forumih in tudi v medijih so namigovali, da je vaš partner igralec in voditelj
Klemen Slakonja? Drži?
Ne.
Kaj ali kdo vas poleg partnerja spravi v dobro voljo?
Prav gotovo so to prijatelji, predvsem moj dober prijatelj Anžej Dežan. On je eden izmed
redkih ljudi, ob katerih sem takšna, kakršna sem. Veliko veselja iz mene izvabijo tudi otroci in
potovanja. Na potovanjih sem čisto drug človek.
Lani poleti ste bili mesec dni v Angoli. Kaj ste tam počeli?
Ravno tam sem delala z otroki. Učila sem jih angleščino. To je bila moja dolgoletna želja –
iti v Afriko!
Kaj pa ste se vi naučili od njih?
Predvsem sem spoznala, kaj zares pomeni biti odprt in biti hvaležen.
Kako ste se sporazumevali?
Joj, zelo težko. Jaz nisem znala portugalščine, ki jo govorijo oni, oni pa ne angleščine.
Ampak zmenili smo se vse. Z rokami, pogledi, objemi ...
Kam vas trenutno vleče?
Še sama ne vem. V Afriko, na oder, pred kamere … Kaj pa vem.
|
Ana je na las podobna svoji mami. © Boštjan Tacol
|
Nič nimam proti, absolutno pa to ne bi bilo zame. Sem preveč ljubosumna za kaj takega. (Smeh.)
V nadaljevanki Svingerji se poljubite z Nino Osenar. Je bil to vaš prvi poljub z žensko?
Ne. Tukaj sem pa zelo odprta. (Smeh.)
Tudi ko niste pred kamerami ali na odru?
Ja.
In kako bi primerjali moški in ženski poljub?
Ženske se poljubljajo veliko lepše.
Gresta z Nino še kdaj na kavo?
Trenutno imava obe veliko dela, tako da nama to ne uspe. Drugače pa bi rada z Nino obdržala stike. Z vso ekipo bi jih, saj smo se imeli med snemanjem zelo lepo, predvsem je bilo zelo zabavno.
Ano lahko trenutno vidite v muzikalih Goslač na strehi in Kabaret (oboje v MGL) ter v nanizanki Svingerji. Decembra bo premierno nastopila tudi v muzikalu Sugar – Nekateri so za vroče. V tem času bo prišel na velika platna tudi film Madagaskar 2, v katerem je posodila glas Glorii. |
Ne. Deluje preveč primitivno in otročje. Nezrelo. Nezrelo je sicer lahko tudi simpatično, ampak v tem primeru ni. Takega moškega ne bi mogla občudovati, svojega moškega pa moram.
Kaj pa on vas?
Mora me vsaj spoštovati.
Pri osemnajstih ste zboleli za rakom na ščitnici ...
Raje kar prekinem to temo. O svoji bolezni ne želim več govoriti. Lahko kar povem, zakaj. Pred kratkim je eden izmed rumenih medijev mojo bolezen izrabil za zelo pompozen in neprimeren naslov. Zelo neprijetno zame in za moje domače.
Ampak zdaj ste zdravi?
Ja.
Nekje sem zasledila, da se kar naprej borite z odvečnimi kilogrami.
Ja, kar naprej sem malo premočna. Ta problem izvira še iz časa, ko sem plesala balet, ki zahteva suhice. Vzrok za moje težave je neurejena prehrana in premalo gibanja.
Genska predispozicija se zdi kar dobra.
Mami je res drobna, ampak jaz sem bolj po očiju, on pa je malo močnejši. (Smeh.)
Kako pa je biti hči Bernarde Oman in Janeza Dolinarja?
Meni je zelo prijetno. Daleč od kakšnega bremena. Nikoli nista bila zelo izpostavljena javnosti in tudi mene kot otroka nista ''porivala'' v to.
Kaj vas je o življenju naučila mama?
Hm ... Da moram biti z ljudmi prijazna, ker bodo potem tudi oni prijazni z mano.
In vam to vedno uspe?
Ne. Enkrat me je malo potegnilo na drugo stran, ampak sem imela, hvala bogu, ob sebi ljudi, ki so me opozorili na to.
Kaj pa ste se naučili od očeta?
Oči je človek, ki zna iz vsakega dneva narediti praznik. Je veliko bolj družaben, medtem ko je mami rada sama. Jaz sem nekje vmes.
Že šest let živite sami. Vam to ustreza?
Če bi se morala, bi se še enkrat odločila tako. Sem netipična študentka. V vseh teh letih sem imela pri sebi v stanovanju morda le pet ljudi. To mi ustreza. No, ima pa samsko življenje tudi svoj minus – težko se prilagajam. Mislim, da bom zato težje zaživela z nekom v dvoje.
Za zdaj ste na odru nastopili samo v muzikalih. Je razlog za to vaša ljubezen do petja?
Vse troje: ljubezen do petja, plesa in igre.
|
Letos marca je dopolnila 25 let. © Boštjan Tacol
|
Glasbeni duet ravno ne, ker se z Anžejem ne morem primerjati. Razmišljam pa o projektih, ki bi jih lahko imela skupaj. A niso čisto glasbeni.
Se strinjate, da bi se s svojim petjem vseeno lahko postavili ob bok marsikateri slovenski pevki?
Ja. (Nasmeh.)
Kakšen pa je vaš odnos do mode? Spremljate trende, jim sledite ali imate svoj slog?
Nimam svojega sloga, tega še iščem, imam pa svojo barvo. Črno. Tudi ko ta ne bo več moderna, jo bom jaz še vedno nosila. Sicer zelo rada brskam po modnih revijah, ker imam modo rada, a oblečem le tisto, kar mi pristaja.
Kdaj vam je bilo v življenju najbolj nerodno?
Joj, ne spomnim se. Ni mi zelo nerodno, hitro pa se me spravi v zadrego. Zelo hitro tudi zardim, zaradi česar mi ni ravno prijetno.
Je to, da je igralka lepa, prednost za njeno igralsko kariero?
Ne, sama sem mnenja, da je ravno nasprotno. Če si lepa, lahko kmalu postaneš samo to – lepa. Meni so bolj všeč igralke, ki prepričajo z značajem. Kot je na primer Maryl Streep.
Ampak sami zaradi svojega videza zagotovo sodite med lepše.
Kaj pa vem. Ja, mogoče med "luštkane". Ampak ravno zato se moram še toliko bolj truditi, da ne bom ostala samo to. Kar se tiče mojega videza, je pa tako: včasih sem si zelo všeč, včasih pa se ne morem videti.