Mnogi mislijo, da so kakršnikoli napotki o tem, kako ravnati v primeru nesreče n esmiselni, saj potniki takrat zaradi panike ne morejo razmišljati. A strokovnjaki mislijo drugače. Če smo te napotke večkrat slišali in o njih brali, se bomo vsaj nekaterih stvari spomnili, ko jih bomo potrebovali. Kaj vam poleg že napisanega torej še lahko reši življenje?

Varnostni pasovi so drugačni kot v avtu. Ena najbolj presenetljivih ugotovitev, do katere s o prišli pri proučevanju letalskih nesreč in obnašanja potnikov je, da se ljudje vedno znova mučijo z odpenjanjem varnostnih pasov. Psihologi pravijo, da razlog tiči v stresu – pod stresom se ljudje vračajo k naučenemu, k navadam in varnostni pas v letalu poskušajo odpeti tako kot pas v avtomobilu. Sicer pa naj bi varnostni pas na letalu vedno dovolj "zategnili" – ohlapen, nenapet varnostni pas pomeni večjo izpostavljenost silam ob udarcu.

Čim manj panike. Lahko reči in težko narediti? Strokovnjaki za letalsko varnost opominjajo, da je po zasilnem pristanku ključ v hitrosti in mirnosti. A veliko potnikov (in celo letalskega osebja) v paniki in strahu obtiči na sedežu in se ne premakne. Poslušajte navodila članov posadke, glejte, kaj počnejo drugi, a če se ne zgodi nič, ukrepajte sami. Z letala je treba čim hitreje.

Pazite na dim. V letalskih nesrečah, ki se jih je dalo preživeti, je bil ogenj najpogostejši vzrok za smrt. A nič manj nevaren ni dim, saj že nekaj vdihov dima lahko pomeni izgubo zavesti. če je možno, zmočite robček ali kos druge tkanine in si pokrijte nos in usta.

Imejte proste roke. Da potniki v zasilno pristalih letalih počnejo nerazumljive stvari, ne preseneča. In precej jih obsedeno išče svojo ročno prtljago, namesto da bi bežali z (ostankov) letala. Pozabite na osebno prtljago. Obe roki potrebujete prosti.

Premikajte se hitro. Časa za pobeg naj bi bilo običajno približno dve minuti. Zato ne čakajte in se čim prej prebijte z letala, nato pa čim dlje od njega.