Pridobivanje in zadržanje dobrih kadrov je izjemnega pomena za uspešno rast in razvoj podjetij. K pravemu izboru pa pripomorejo tudi psihometrični testi.
Omogoča odkrivanje potenciala zaposlenih v podjetju in je ključnega pomena za vodenje ljudi, načrtovanje kadrovskih okrepitev in izobraževanje zaposlenih. Zajema poglobljen intervju in testiranje s psihodiagnostičnimi sredstvi, ki jih izberejo v skladu z zahtevami delovnih mest v podjetju, za katerega se naročeno testiranje izvaja. Temu nato sledi izdelava psihološkega profila zaposlenih, njihovih ekipnih vlog in njihovega globalnega potenciala. S psihometričnimi testi namreč ugotavljajo kandidatove osebnostne lastnosti, sposobnost in praktičnost, poklicni interes in način reševanja problemov.
Kategorije psihometričnih testov:
- testi, s katerimi se preverja splošne sposobnosti kandidata (na primer tudi klasični IQ testi),
- testi, s katerimi se preverja bolj specifične sposobnosti, ki so potrebne pri opravljanju dela na delovnem mestu, za katerega kandidirate (na primer sposobnost vodenja),
- osebnostni testi, ki opredeljujejo tip vaše osebnosti,
- motivacijski vprašalniki, s katerimi kadroviki ocenijo, kaj vas motivira oziroma kaj je za vas pomembno.
Vrste psihometričnih testov
V poslovne namene se večinoma uporabljajo naslednji:
- strukturirani osebnostni vprašalnik,
- test poklicnih interesov,
- test določanja idealnega področja dela in potencialov,
- test sposobnosti (izsek iz testa inteligentnosti),
- test učinka in koncentracije pri delu,
- test zadovoljstva pri delu,
- test menedžerskih veščin,
- test čustvene inteligentnosti,
- test vrednot,
- test prodajnih sposobnosti,
- test internega vzdušja v podjetju,
- sociometrični test, ki določa raven in smer medosebnih odnosov med zaposlenimi.
Rezultati testiranja
Pri izbiranju kadrov s sodelovanjem s strokovnjaki, ki izvajajo tovrstna testiranja, se boste izognili najpogostejšim napakam, ki lahko privedejo do napačnega izbora, kot na primer izbiranje po všečnosti in po podobnosti, zaključevanje o osebnostnih lastnostih kandidata na osnovi prvega vtisa, izbiranje brez predvidevanja skladnosti med obstoječim delovnom skupino in novim kandidatom. Poglobljen izbirni postopek omogoča optimalen izbor novih zaposlenih, ki so najbolj sposobni za posamezno delovno mesto in se ustrezno vključijo v delovno okolje in kulturo podjetja.
